Slovenija 5.0 – čas je za nov razvojni model

V Inštitutu za industrijo 5.0 smo pripravili strateški dokument »Nov razvojni model Slovenija 5.0: z industrijo 5.0 v družbo 5.0«, s katerim želimo odpreti široko razpravo o prihodnosti naše države in spodbuditi sodelovanje vseh ključnih deležnikov pri njegovem oblikovanju. Naš namen je jasen: povezati odločevalce, gospodarstvo, raziskovalne in izobraževalne ustanove ter širšo družbo v skupen napor za oblikovanje nove razvojne paradigme, ki bo Sloveniji zagotovila hitrejši, trajnosten in vključujoč razvoj.

Celotnen strateški dokument “Nov razvojni model Slovenije 5.0” si lahko prenesete na tej povezavi.
Ali ga preberete spodaj.

Pobudo za pripravo dokumenta je okrepilo decembrsko srečanje leta 2024, ko sta Svet za razvoj Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ter Inženirska akademija Slovenije (IAS) organizirala odmevno okroglo mizo z naslovom »Zakaj Slovenija zaostaja za primerljivimi državami EU?«. Razprava je prinesla jasen sklep: Slovenija potrebuje bistveno višjo gospodarsko rast in nov razvojni model, ki bo izboljšal produktivnost gospodarstva, povečal vlaganja v inovacije in vrhunske tehnologije, pospešil prenos znanja iz univerz in inštitutov v podjetja ter dvignil kakovost izobraževanja. Prav tako je bilo izpostavljeno, da moramo zmanjšati odlive kapitala v tujino, bolje upravljati s proračunom in državnim premoženjem ter prenoviti sistem spodbud in subvencij.

Na Inštitutu za industrijo 5.0 verjamemo, da je čas za prelomno spremembo. Slovenija mora začeti razmišljati širše in bolj povezano – ne zgolj o gospodarski rasti, temveč tudi o kakovosti življenja in dolgoročni trajnosti. V središče postavljamo človeka, znanje in skupnost, pri čemer tehnologija postane orodje za krepitev družbene odpornosti in konkurenčnosti gospodarstva. Industrija 5.0 namreč presega zgolj digitalizacijo in avtomatizacijo – gre za to, da umetna inteligenca, robotika, internet stvari in digitalni dvojčki služijo človeku, skupnosti in naravi.

Med ključnimi predlogi dokumenta je vzpostavitev Nacionalnega kompetenčnega centra za industrijo 5.0, ki bi postal osrednja platforma za povezovanje podjetij, raziskovalcev in izobraževalnih institucij. Njegova naloga bi bila usposabljanje za nove kompetence, priprava izobraževalnih programov in pospeševanje prenosa znanja v prakso. S tem bi Slovenija dobila trdno infrastrukturo za razvoj kadrov, ki bodo kos izzivom prihodnosti.

Hkrati dokument predlaga ustanovitev Inovacijskega sklada za industrijo 5.0, ki bi zagotavljal finančno podporo podjetjem in raziskovalnim skupinam pri razvoju prebojnih rešitev. Sklad bi omogočil hitrejše financiranje pilotnih projektov, spodbudil sodelovanje med gospodarstvom in raziskovalno sfero ter povečal investicije v domače inovacije. Namen sklada je ustvariti pogoje, da se najboljše ideje razvijejo in uveljavijo v Sloveniji ter ne iščejo priložnosti zgolj v tujini.

Slovenija 5.0 pomeni tudi prehod v digitalno in zeleno gospodarstvo, kjer digitalne tehnologije podpirajo krožno rabo virov, zmanjšujejo emisije in povečujejo odpornost podjetij ter lokalnih skupnosti. Za spremljanje napredka dokument predvideva ustanovitev Nacionalnega observatorija za družbo 5.0, ki bi skrbel za transparentnost, merjenje dosežkov in aktivno vključevanje državljanov v razprave in odločitve.

Takšen model ima jasne koristi za vse: državljanom prinaša bolj zdravo okolje, kakovostnejše življenje in več možnosti za izobraževanje ter ustvarjalno delo; podjetjem zagotavlja konkurenčno prednost, lažji dostop do kapitala in talentov ter krepi blagovno znamko Industrija 5.0 Made in Slovenia; regijam pa omogoča uravnotežen razvoj in zmanjšuje koncentracijo gospodarskih in raziskovalnih središč samo v Ljubljani.

V Inštitutu za industrijo 5.0 se zavedamo, da preobrazba ni mogoča brez sodelovanja. Zato bomo v prihodnjih mesecih dokument predstavili odločevalcem, podjetjem, raziskovalnim ustanovam, izobraževalnim institucijam in širši javnosti. Naš cilj je, da v Sloveniji sprožimo dialog, ki bo vodil v konkretne ukrepe in postopno implementacijo predlaganih rešitev.

Vse, ki želijo biti del tega prehoda, vabimo, da se pridružijo našim prizadevanjem. Skupaj lahko oblikujemo Slovenijo 5.0 – državo, kjer tehnologija služi človeku, skupnosti in naravi.

Za več informacij in sodelovanje nas lahko kontaktirate na naslovu: info@i5-institute.com.

Celotnen strateški dokument “Nov razvojni model Slovenije 5.O” si lahko prenesete na tej povezavi.

Ali ga preberete spodaj.

***

Nov razvojni model
Slovenija 5.0
Z industrijo 5.0 v družbo 5.0
Julij 2025

Tadej Slapnik
Lea Škrubej
Inštitut za industrijo 5.0

1. VIZIJA SLOVENIJE 5.0

Slovenija z razvojnim modelom Industrije 5.0 v družbo 5.0

Slovenija si do leta 2030 zastavlja ambiciozen, a izvedljiv cilj: postati prva država v Evropi, ki vzpostavi celovit in sistemsko povezan ekosistem Industrije 5.0 – takšen, ki postavlja človeka, trajnost in družbeno odpornost v središče tehnološkega, gospodarskega in družbenega razvoja. Ta transformacija pomeni več kot le tehnološko posodobitev industrije – gre za ustvarjanje novih vrednostnih temeljev, kjer so sodelovanje med ljudmi in stroji, regenerativno gospodarstvo, digitalna pravičnost ter zeleni razvoj osnovna infrastruktura prihodnosti.

V tem razvojnem modelu Slovenija razvije Družbo 5.0, kjer tehnologija ne nadomešča, temveč dopolnjuje človeški potencial. Robotika, umetna inteligenca, internet stvari in digitalni dvojčki se uporabljajo za izboljšanje življenja vseh ljudi – od mestnih centrov do podeželskih območij. Industrija, zdravstvo, izobraževanje in javne storitve postanejo pametne, personalizirane in odporne na krize, hkrati pa ostajajo človeške, etične in trajnostno naravnane.

Osnovni gradniki te vizije vključujejo:

• Učeča se družba: Vsak posameznik ima dostop do znanja, digitalnih kompetenc in vključevanja v soodločanje o prihodnosti svojega okolja.
• Vključujoče gospodarstvo: Mala in srednja podjetja, zadruge in socialna podjetja postanejo nosilci industrijskih inovacij, ki odgovarjajo na realne potrebe skupnosti.
• Tehnologija v službi etike in narave: Razvoj umetne inteligence in avtomatizacije je usmerjen v krepitev družbene blaginje, zmanjševanje okoljskega odtisa in izboljšanje kakovosti življenja.
• Krožno in regenerativno upravljanje virov: Proizvodni in energetski sistemi temeljijo na ponovni uporabi, lokalni samooskrbi in ekološkem ravnovesju.

V tem kontekstu postane Slovenija mednarodno prepoznavna kot država družbene odličnosti in razvojni model prihodnosti Evrope, kjer javni sektor, podjetja, akademska sfera in civilna družba sobivajo v simbiozi. Razvojni model Slovenije 5.0 bo prenosljiv in uporaben tudi za druge države članice EU ter države v razvoju, saj ponuja konkretne rešitve za soočanje s podnebnimi, demografskimi in digitalnimi izzivi prihodnosti.

Vizija Industrije 5.0 in Družbe 5.0 ni le tehnološka ali gospodarska – je predvsem vizija o boljšem življenju ljudi v pravični, solidarni in trajnostni družbi, kjer gospodarska konkurenčnost ne izključuje socialne pravičnosti in varovanja planeta.

2. STRATEŠKI CILJI (2026–2030)

STRATEŠKI CILJ 1: Slovenija – vodilna država v Industriji 5.0 v EU do leta 2030

Do leta 2030 si Slovenija zastavlja strateški cilj postati vodilna država Evropske unije na področju Industrije 5.0. To pomeni celovit prehod iz trenutnega modela Industrije 4.0 v naprednejši, človeku in okolju prijaznejši model, ki ne temelji zgolj na avtomatizaciji in učinkovitosti, temveč predvsem na sodelovanju med ljudmi in tehnologijo, trajnosti, lokalni odpornosti ter visoki dodani vrednosti v proizvodnih in storitvenih dejavnostih.

Za dosego tega cilja bo Slovenija vzpostavila tri regionalna vozlišča (HUB-e) Industrije 5.0 (na vzhodu, v osrednji Sloveniji in na zahodu) – ki bodo služila kot prostori eksperimentiranja, sodelovanja in soustvarjanja rešitev med podjetji, raziskovalnimi institucijami, javnim sektorjem, izobraževalnimi ustanovami in civilno družbo. Vsak HUB bo imel svojo specializacijo: osrednja Slovenija bo osredotočena na digitalne in tehnologije umetne intiligence, v vzhodni Sloveniji na transformacijo predelovalne industrije in izobraževanje delovne sile, na zahodu pa na krožno gospodarstvo, logistiko in regenerativne prakse. Skupna investicija v te HUB-e bo znašala približno 150 milijonov evrov, kombinirano iz evropskih sredstev, nacionalnih virov in zasebnih vlaganj.

Pomemben element bo tudi razvoj certifikacijskega sistema “Podjetje 5.0”, ki bo služil kot orodje za merjenje in spodbujanje napredka podjetij pri prehodu v nov model delovanja. Certifikat bo dodeljen tistim podjetjem, ki izkazujejo napredek na področju digitalne preobrazbe, vključevanja zaposlenih v odločanje, zmanjševanja okoljskega odtisa in etične rabe umetne inteligence. Certificirana podjetja bodo upravičena do davčnih olajšav, prioritetnega dostopa do javnih razpisov ter povezovanja v evropske vrednostne verige.

Poseben poudarek bo namenjen razvoju nacionalne strategije za umetno inteligenco in robotiko, ki sodeluje s človekom. V sodelovanju z Institutom Jožefa Stefana, Inštitutom za Industrijo 5.0, Inštitutum Naprej, univerzami (UL, UM, UP), DIH Slovenija in drugimi deležniki bo Slovenija oblikovala okvir za razvoj etične, pregledne in človeku prijazne umetne inteligence. Do leta 2030 bo v različnih sektorjih (industrija, zdravstvo, javna uprava) izvedenih vsaj 100 pilotnih primerov uporabe umetne inteligence, s poudarkom na družbeni koristnosti in trajnostnem učinku.

Za podporo transformaciji znanj in kompetenc bo ustanovljen Nacionalni kompetenčni center Industrije 5.0 – interdisciplinarna platforma za izobraževanje menedžerjev, zaposlenih, oblikovalcev politik in inovatorjev. Programi bodo vključevali certificirane šole za voditelje trajnostnega prehoda, usposabljanja za upravljanje vključujočih organizacij ter specializirane module za zelene in digitalne mojstre zelene prihodnosti. Financiranje bo zagotovljeno iz Evropskega socialnega sklada in nacionalnih programov za vseživljenjsko učenje.

Na institucionalni ravni bo vzpostavljena platforma za sodelovanje med javnim sektorjem in gospodarstvom. V obliki strateškega sveta za Industrijo 5.0 bo ta platforma povezovala predstavnike ministrstev, gospodarstva, raziskovalcev, sindikatov in občin. Njena naloga bo oblikovanje prednostnih smernic za vlaganja, usmerjanje raziskovalno-inovacijskih projektov in nadzor nad uresničevanjem zastavljenih ciljev.

Rezultati teh ukrepov bodo neposredno vidni v življenju državljanov. Na področju zaposlovanja bo prehod omogočil ustvarjanje kakovostnih, zelenih in visoko dodanih zaposlitev, predvsem v naprednih industrijah, socialnem podjetništvu in novih poklicnih profilih. Izobraževalni sistem bo postal bolj fleksibilen in vključeval aktualne vsebine prihodnosti, kar bo omogočilo večje vključevanje v vseživljenjsko učenje. Javne storitve bodo pametnejše, bolj odzivne in prilagojene posameznikom, z uporabo digitalnih orodij in umetne inteligence. Zmanjšan okoljski odtis industrije bo pozitivno vplival na zdravje in kakovost bivanja, predvsem v urbanih središčih. Hkrati bodo državljani vabljeni k aktivnemu sodelovanju v procesih oblikovanja politik preko državljanskih laboratorijev, participativnih proračunov in eksperimentalnih skupnosti 5.0.

Slovenija bo ta cilj dosegla skozi merljive korake: vključitev v vsaj pet evropskih pilotnih programov Industrije 5.0, preobrazbo 500 podjetij v učeče se organizacije, vključevanje več kot 1.000 državljanov letno v participativne projekte, letno rast trajnostne produktivnosti vsaj za 3 % ter mednarodno priznanje Evropske komisije za vlogo vodilne države v prehodu v Družbo 5.0.

S tem bo Slovenija ne le dosegla globalno konkurenčnost, temveč bo soustvarjala bolj pravično, solidarno in trajnostno Evropo ter dala zgled ostalim državam pri uresničevanju koncepta industrije in družbe prihodnosti.

STRATEŠKI CILJ 2: Preoblikovanje 500 podjetij v učeče se organizacije 5.0

Eden izmed ključnih temeljev Industrije 5.0 je učeča se organizacija – podjetje, ki se stalno razvija skupaj z zaposlenimi, tehnologijo in okoljem. Do leta 2030 bo Slovenija podprla preoblikovanje vsaj 500 podjetij v učeče se organizacije 5.0, s čimer bo omogočila bolj prožno, vključujočo in trajnostno naravnano industrijo. Ta transformacija je ključna za večjo konkurenčnost, tehnološko suverenost in odpornost gospodarstva na izzive prihodnosti.

Tradicionalni modeli upravljanja in organizacije dela niso več kos kompleksnosti sodobnega sveta. Učeče se organizacije 5.0 uvajajo kulturo neprekinjenega učenja, timskega reševanja izzivov, vključevanja zaposlenih v strateške odločitve ter povezovanja tehnologije z vrednotami in znanjem ljudi. Takšna podjetja postajajo bolj inovativna, trajnostno učinkovita, družbeno odgovorna in bolj odporna na krize.

Kako bo potekalo preoblikovanje?

• Sistematična podpora bo potekala prek nacionalnega programa “Transformacija 5.0”, ki bo združil ukrepe usposabljanja, svetovanja, tehnološke nadgradnje in spremembe organizacijske kulture.
• Model prehoda bo temeljil na treh stebrih: (1) vključevanje zaposlenih v inovacijske procese, (2) sistemsko učenje v timu in organizaciji, (3) digitalna in zelena transformacija.
• Podpora bo ciljno usmerjena v MSP-je in podjetja v prehodu, z nepovratnimi sredstvi, posojili in davčnimi olajšavami.
• Vsako podjetje bo imelo možnost sodelovanja z mentorji, izobraževalnimi ustanovami, raziskovalnimi centri in HUB-i 5.0.

Zaposleni bodo neposredno vključeni v oblikovanje sprememb, kar bo vodilo do večje pripadnosti, boljše motivacije in višje produktivnosti. Pridobili bodo nove kompetence s področja trajnosti, sodelovanja s tehnologijo in inovacijskega razmišljanja, kar povečuje njihovo zaposljivost in razvojne možnosti. Delovna mesta bodo bolj kakovostna, varna in prilagodljiva, z manjšim tveganjem za izčrpanost in izključevanje.

Za državljane širše pomeni to bolj odgovorno in vključujoče gospodarstvo, ki ustvarja izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo in manjšim okoljskim odtisom. Podjetja 5.0 bodo bolj povezana z lokalnimi skupnostmi, kar prispeva k uravnoteženemu regionalnemu razvoju in večji socialni koheziji.

Rezultati in dobrobiti za družbo

• Konkurenčnost: Povečana inovativnost in globalna prepoznavnost slovenskih podjetij.
• Zaposlovanje: Nova delovna mesta, ki združujejo tehnologijo in človeško kreativnost.
• Trajnost: Zmanjšanje industrijskega ogljičnega odtisa, večja energetska učinkovitost.
• Socialna vključenost: Enak dostop do znanja in sodelovanja za vse skupine zaposlenih.
• Družbeni vpliv: Močnejše povezave med gospodarstvom, izobraževanjem in skupnostjo.

Slovenija bo s tem ciljem postavila standard za celosten razvoj gospodarstva, ki presega tradicionalno razumevanje produktivnosti in se osredotoča na človeka kot ključnega akterja preobrazbe.

STRATEŠKI CILJ 3: Vključitev konceptov Industrije 5.0 v vse ravni izobraževanja

Industrija 5.0 ni zgolj tehnološka tranzicija, temveč kulturna, etična in družbena preobrazba, ki zahteva globoko spremembo v načinu razmišljanja, dela in sodelovanja. Ključ za uspešno implementacijo te paradigme je zgodnje in sistemsko vključevanje njenih konceptov v vse ravni izobraževalnega sistema – od osnovne šole do univerze, poklicnega izobraževanja ter vseživljenjskega učenja.

Digitalna, ekološka in socialna transformacija prihodnosti zahteva nova znanja, vrednote in kompetence: interdisciplinarno razmišljanje, etično uporabo tehnologije, sistemsko reševanje izzivov, sodelovanje med ljudmi in stroji ter zmožnost ustvarjalnega sobivanja z naravo. Obstoječi izobraževalni kurikuli in pedagoški pristopi pogosto ne sledijo hitrosti sprememb in se osredotočajo na pretežno faktografsko, tehnično in individualistično naravnanost. Vključitev konceptov Industrije 5.0 omogoča posodobitev vsebin in pristopov, ki učence, dijake in študente pripravljajo na družbo prihodnosti.

Transformacija izobraževanja bo potekala po štirih glavnih poteh:

1. Prenova učnih načrtov v osnovnih in srednjih šolah z vključitvijo tem, kot so: praktična uporaba umetne inteligence, trajnostne rešitve, krožno gospodarstvo, sistemsko razmišljanje, digitalna pismenost, sodelovanje človeka in stroja.
2. Vzpostavitev eksperimentalnih “Šol 5.0” v vsaki regiji – gre za pilotne ustanove, ki bodo testirale napredne pedagoške prakse, projektno delo, participativno vodenje in uporabo tehnologije za osebnostni in skupnostni razvoj.
3. Prenova visokošolskih programov z uvedbo obveznih modulov o Industriji 5.0 in Družbi 5.0, interdisciplinarnih laboratorijev in povezovanja z raziskovalnimi ter industrijskimi projekti.
4. Vzpostavitev nacionalnega sistema vseživljenjskega učenja 5.0, ki bo vključeval podjetja, nevladne organizacije, univerze za tretje življenjsko obdobje in ljudske univerze. Poudarek bo na dostopu do digitalnih in zelenih kompetenc za vse generacije.

Učeči se bodo pridobili praktična, aktualna in smiselna znanja, ki jih bodo lahko takoj uporabili v resničnem svetu. Naučili se bodo sodelovati, razmišljati kritično, uporabljati tehnologijo etično in ustvarjati rešitve, ki so koristne tako za gospodarstvo kot za skupnost. Posameznik bo v izobraževanju doživel večjo osebno vključenost, kar bo povečalo motivacijo in zmanjšalo osip.

Za družbo to pomeni boljšo pripravo mladih na trg dela, manjše razlike v dostopu do znanja, večje vključevanje ranljivih skupin v razvojne procese in višjo kakovost dialoga v demokratični družbi. Skozi vključujoče izobraževanje bomo gradili skupnost znanja, ki je odporna na dezinformacije, družbene razpoke in tehnološki razkorak.

Pričakovani rezultati in dobrobiti za družbo

• Nadgradnja izobraževalnega kurikuluma v najmanj 80 % osnovnih in srednjih šol z vsebinami Industrije 5.0.
• Usposabljanje več kot 10.000 učiteljev in mentorjev za nove pedagoške pristope.
• Vzpostavitev vsaj 12 regionalnih središč vseživljenjskega učenja 5.0.
• Večja zaposljivost mladih in preusposobljenih odraslih za poklice prihodnosti.
• Dvig socialne mobilnosti in zmanjšanje neenakosti v dostopu do znanja.

Vključitev konceptov Industrije 5.0 v izobraževanje bo omogočila vzgojo generacij, ki bodo hkrati tehnološko podkovane, etično zavestne in družbeno odgovorne – to so državljani Družbe 5.0.

 

STRATEŠKI CILJ 4: Vzpostavitev digitalno-regenerativnega gospodarstva z nizkim ogljičnim odtisom

Ena osrednjih komponent Industrije 5.0 je prehod v regenerativno in podnebno nevtralno gospodarstvo, kjer se digitalne tehnologije uporabljajo za ohranjanje, obnovo in uravnoteženje ekoloških sistemov. Med letoma 2026 in 2030 bo Slovenija vzpostavila gospodarski model, ki bo hkrati gospodarsko konkurenčen in okoljsko odgovoren. Ključna značilnost tega modela bo, da ne bo zgolj zmanjševal škode okolju, ampak bo aktivno prispeval k njegovi obnovi – z uporabo podatkov, pametne infrastrukture in novih poslovnih modelov.

Slovenija je že danes občutljiva na podnebne spremembe, obenem pa ima visoko energetsko intenzivne industrijske sektorje. Tradicionalni ukrepi za zmanjšanje emisij niso več dovolj – nujen je preskok v model, ki v ospredje postavlja krožnost, obnovljivost in podatkovno podprto odločanje. Regenerativno gospodarstvo ne temelji le na zmanjšanju škode, temveč ustvarja dodano vrednost z varovanjem naravnih virov, ponovnim oživljanjem ekosistemov in vključevanjem skupnosti v ta prehod.

Vzpostavitev digitalnega-regenerativnega gospodarstva bo temeljila na treh sistemskih poteh:

Digitalizacija okoljskih procesov z uvajanjem digitalnih dvojčkov, senzorike in sistemov umetne inteligence za spremljanje porabe energije, surovin, emisij in odpadkov v realnem času. To bo omogočilo natančno analitiko in upravljanje trajnostnosti na ravni podjetij, občin in regij.

Vzpostavitev zelenih industrijskih con in regij z regenerativno infrastrukturo (npr. tovarne brez odpadkov, sistemi ponovne uporabe toplote, krožne vodne zanke). Pilotne cone bodo vzpostavljene v industrijsko degradiranih območjih, kot so Savinjska, Posavska in Pomurska regija.

Spodbujanje inovacij v regenerativnih poslovnih modelih – preko subvencij, raziskovalnih projektov in dostopa do nacionalnega sklada za digitalno-zeleno transformacijo (v višini 200 milijonov EUR do 2030). Prioriteta bo dana MSP-jem, zadrugam in startupom, ki uvajajo sistemske rešitve na področju krožnosti, bioekonomije, zelene logistike in obnovljivih virov.

Za državljane bo digitalno-regenerativno gospodarstvo pomenilo čistejše okolje, bolj zdravo bivanje in večjo energetsko varnost. Industrijska območja bodo revitalizirana z zelenimi in tehnološko naprednimi rešitvami, kar bo povečalo kakovost življenja v urbanih in ruralnih območjih. Občani bodo imeli priložnost sodelovati pri lokalnih projektih (npr. energetske skupnosti, lokalni krožni trgi), kar bo krepilo povezanost in lokalno samooskrbo.

Hkrati bo ustvarjenih več tisoč novih delovnih mest v sektorjih prihodnosti: zelena infrastruktura, digitalno upravljanje virov, ekološki dizajn, servisna ekonomija. Državljani bodo tudi bolje obveščeni in vključeni v spremljanje vplivov – s pomočjo odprtih podatkov, pametnih aplikacij in sodelovalnih platform.

Rezultati in dobrobiti za družbo

• Zmanjšanje industrijskega ogljičnega odtisa za vsaj 35 % do leta 2030.
• Vzpostavitev 3 pilotnih digitalno-regenerativnih industrijskih regij.
• Preoblikovanje več kot 1.000 podjetij v skladu s trajnostno-okoljskimi standardi 5.0.
• Dvig kakovosti zraka, vode in tal v najbolj prizadetih regijah.
• Povečanje samooskrbe in odpornosti lokalnih skupnosti.
• Krepitev slovenskega prispevka k zelenemu prehodu EU in ciljem ZN za trajnostni razvoj (zlasti SDG 12, 13 in 15).

Slovenija bo z vzpostavitvijo digitalno-regenerativnega gospodarstva pokazala, da lahko industrija, skupnosti in narava sobivajo v ravnovesju – s pomočjo tehnologije, znanja in sodelovanja.

STRATEŠKI CILJ 5: Ustanovitev Nacionalnega observatorija za Družbo 5.0

V procesu prehoda iz Industrije 4.0 v Industrijo 5.0 ter širše – v Družbo 5.0 – se pojavlja nujna potreba po celostnem spremljanju, usmerjanju in vrednotenju družbenih, tehnoloških, okoljskih in gospodarskih sprememb. Da bi zagotovili usklajen, transparenten in vključujoč prehod, bo Slovenija do leta 2026 ustanovila Nacionalni observatorij za Družbo 5.0 – interdisciplinarno institucijo, ki bo delovala kot znanstveni, svetovalni, analitični in participativni center nove generacije.

Družba 5.0 ni zgolj skupek tehnoloških inovacij, temveč celostna družbena vizija, ki zahteva nenehno koordinacijo med različnimi sistemi (izobraževanje, gospodarstvo, okolje, zdravje, lokalne skupnosti). Brez neodvisnega, sistematičnega in podatkovno podprtega opazovanja se prehod lahko razprši, izgubi legitimiteto ali ostane ujet v parcialnih interesih. Observatorij bo omogočil redno ocenjevanje vplivov ukrepov, pravočasno zaznavanje družbenih tveganj ter zagotavljanje javnega vpogleda v procese preobrazbe.

Observatorij bo ustanovljen kot javni zavod ali v obliki konzorcija med državo, raziskovalnimi inštitucijami, univerzami, občinami, podjetji in predstavniki civilne družbe. Imel bo štiri osrednje funkcije:

Spremljanje kazalnikov Družbe 5.0 na področjih tehnologije, okolja, vključevanja, zdravja, inovacij in družbene kohezije (npr. digitalna enakost, kakovost delovnih mest, stopnja trajnostne transformacije podjetij).

Analitična podpora politikam: priprava letnih poročil, priporočil in scenarijev za vlado, občine in ključne akterje pri oblikovanju strategij.

Družbena participacija: organizacija javnih forumov, posvetov, občanskih laboratorijev in platform za vključevanje prebivalcev v oblikovanje prihodnosti.

Mednarodno povezovanje: sodelovanje z evropskimi observatoriji, OECD, UNESCO, misijami EU ter oblikovanje slovenskega prispevka k globalnemu znanju o Družbi 5.0.

Državljani bodo imeli dostop do preglednih, razumljivih in aktualnih informacij o vplivih razvoja na njihova življenja – od kakovosti bivanja do sprememb na trgu dela. Prek participativnih mehanizmov bodo lahko sooblikovali ključne strateške usmeritve, sodelovali pri razpravah, podajali predloge in s tem krepili zaupanje v institucije in razvoj. Observatorij bo služil tudi kot vir znanja, navdiha in podpore za nevladne organizacije, občine, šole in podjetja.

Rezultati in dobrobiti za družbo

• Vzpostavitev celostnega sistema merjenja napredka Družbe 5.0 s 30+ kazalniki (družbeni, okoljski, tehnološki, ekonomski).
• Letno poročilo o stanju Družbe 5.0 v Sloveniji z javno predstavitvijo in posvetom.
• Več kot 1000 državljanov letno vključenih v participativne dogodke observatorija.
• Povečanje demokratične legitimnosti ukrepov in strateških odločitev.
• Krepitev znanja, povezovanja in inovacij v celotni družbi.

Nacionalni observatorij bo postal osrednja platforma za transparentno in odgovorno vodenje družbenih sprememb – most med znanostjo, državljani, gospodarstvom in državo – ter ena ključnih infrastrukturnih pridobitev Družbe 5.0.

Konkretni izvedbeni stebri

Vzpostavitev treh regionalnih vozlišč (HUB-ov) 5.0

Lokacije: Ljubljana (inovacije in tehnologije), Slovenske Konjice (proizvodnja in digitalna transformacija), Koper (krožno gospodarstvo in logistika).

Vsebina: Vsak HUB bo združeval podjetja, raziskovalne organizacije, startupe, izobraževalne ustanove, javni sektor in civilno družbo.

Funkcije:

• Demonstracijski center za Industrijo 5.0
  • Digitalni dvojčki za industrijske, družbene in okoljske sisteme
  • Razvoj trajnostnih in vključujočih poslovnih modelov

Financiranje: Skupaj 150 milijonov EUR (EU sredstva + nacionalna sredstva + zasebni kapital)

Vzpostavitev certifikacijskega sistema “Podjetje 5.0”

Kazalniki: stopnja digitalizacije, človeška participacija, okoljski učinek, etična raba AI.

Operativni izvajalec: SPIRIT Slovenija, v sodelovanju z gospodarskimi zbornicami in poslovnimi klubi.

Spodbude:

• Davčne olajšave za certificirana podjetja
  • Prednost pri javnih razpisih
  • Vključitev v evropske verige vrednosti

 

Nacionalna strategija za UI in robotiko, ki sodeluje s človekom

Cilj: razviti slovenski model etične, transparentne in človeku prijazne umetne inteligence in njene implementacije na robotih.

Partnerji: IJS, I5 Inštitut, UM, UL, AI4SI, DIH Slovenije, Technological Park Ljubljana

Rezultati:

• 100 pilotnih primerov v industriji in javnem sektorju
  • Platforma za transparentno AI, dostopna MSP-jem

Ustanovitev Nacionalnega kompeenčnega centra Industrije 5.0

Namen: vzpostaviti interdisciplinarno okolje za stalno usposabljanje delovne sile, menedžerjev in oblikovalcev politik.

Programi:

• Trajnostna vodstvena šola 5.0
  • Certifikat za transformacijske voditelje 5.0
  • Modularna izobraževanja za zaposlene in brezposelne

Platforma za sodelovanje med javnim sektorjem in gospodarstvom

Oblika: strateški svet za Industrijo 5.0 (ministrstva, podjetja, občine, raziskovalci, sindikati).

Naloge:

• Soodločanje o strateških vlaganjih
  • Usmerjanje RRI prioritet
  • Monitoring napredka (letna poročila)

Vključeni deležniki

• Javni sektor: ministrstva za gospodarstvo, digitalizacijo, izobraževanje, okolje, delo.
• Gospodarstvo: mala, srednja in velika podjetja iz predelovalne industrije, logistike, energetike, gradbeništva, agroživilstva.
• Raziskovalni sektor: inštituti (IJS, ZRC SAZU), univerze (UL, UM, UP), tehnološki parki.
• Izobraževalni sistem: osnovne in srednje šole, poklicno izobraževanje, univerze, ljudske univerze.
• Civilna družba in občine: sodelovanje v participativnih projektih (laboratoriji 5.0, soodločanje, testiranje tehnologij).
• Mednarodni partnerji: evropske misije, programi Horizon Europe, mreže DIH-ov in EIT skupnosti.

Dobrobiti za državljane in družbo

Področje	Dobrobiti za državljane
Zaposlovanje	Več visoko kakovostnih, zelenih in kreativnih zaposlitev v industriji, javnem sektorju in socialni ekonomiji.
Izobraževanje	Vključenost v vseživljenjsko učenje, dostop do kompetenc prihodnosti, bolj fleksibilni in relevantni programi.
Javne storitve	Pametnejše, personalizirane storitve (npr. zdravstvo, promet, energetika), ki temeljijo na podatkih in digitalni pravičnosti.
Okolje in zdravje	Čistejše okolje zaradi regenerativnega gospodarstva, večja odpornost skupnosti na podnebne in zdravstvene krize.
Participacija	Možnosti za aktivno vlogo v soustvarjanju lokalnih in nacionalnih rešitev preko HUB-ov in laboratorijev 5.0.

Merjenje uspeha

• Vključitev v vsaj 5 EU pilotnih programov za Industrijo 5.0
• 500 podjetij z modelom učeče se organizacije
• 1.000 državljanov letno vključenih v participativne projekte Družbe 5.0
• Letna rast trajnostne produktivnosti +3 %
• Priznanje Evropske komisije za vodilno prakso v prehodu v 5.0

3. KLJUČNI UKREPI IN POLITIKE

3.1. GOSPODARSTVO IN INDUSTRIJA

Zakon o Industriji 5.0 – pravni okvir za uvajanje človeku prijaznih tehnologij

V okviru prehoda v Industrijo 5.0 bo Slovenija do leta 2027 sprejela poseben Zakon o Industriji 5.0, ki bo vzpostavil pravni, etični in razvojni okvir za transformacijo gospodarstva v smer človeku prijaznih, trajnostno naravnanih in tehnološko naprednih sistemov. Zakon bo opredeljeval temeljna načela nove industrijske paradigme, določal ukrepe spodbud in regulacije, ter zagotavljal pravičen prehod za podjetja, delavce in skupnosti.

Industrija 5.0 pomeni bistveni premik v industrijski logiki – od maksimizacije učinkovitosti in avtomatizacije k uravnoteženju med tehnologijo, človekom in planetom. Takšna tranzicija ni možna brez jasnih pravil, varoval in spodbud, ki podpirajo uvajanje naprednih tehnologij na način, ki je družbeno odgovoren in okoljsko vzdržen. Trenutna zakonodaja (npr. zakon o spodbujanju investicij, zakon o gospodarskih družbah) ne zajema ključnih vrednot in posebnosti Industrije 5.0, kot so etična raba umetne inteligence, participacija zaposlenih, zelena in digitalna preobrazba, družbene inovacije.

Zakon bo urejal naslednja področja:

Opredelitev pojma “Industrija 5.0” in temeljnih načel (človeku prijaznost, trajnost, odpornost, sodelovanje med človekom in tehnologijo, pravičnost).

Pogoje za pridobitev statusa “Podjetje 5.0”, vključno z merili za etično rabo tehnologij, vključevanje zaposlenih in okoljsko odgovorno proizvodnjo.

Vzpostavitev sistema spodbud (davčne olajšave, dostop do javnih razpisov, prednost pri investicijskih podporah) za podjetja, ki se transformirajo skladno z načeli zakona.

Mehanizme za vključevanje zaposlenih in lokalnih skupnosti v procese digitalne in zelene preobrazbe.

Uvedbo nacionalne oznake “Industrija 5.0 Made in Slovenia”, ki bo predstavljala konkurenčno prednost na domačem in tujih trgih.

Vzpostavitev etičnih in tehničnih standardov za uporabo umetne inteligence, robotike in digitalnih dvojčkov v industriji.

Določitev vloge in pristojnosti nadzornih teles (npr. Agencija za Industrijo 5.0, Nacionalni observatorij za Družbo 5.0) pri spremljanju, vrednotenju in poročanju.

Podjetja bodo imela jasen okvir, kako se na varen, upravljan in dolgoročno vzdržen način digitalno in okoljsko transformirati. Zakon jim bo omogočil dostop do podpor, svetovanja in tržnih prednosti, hkrati pa zmanjšal tveganja, povezana z družbenim odporom, regulativno negotovostjo in napačno uporabo tehnologij.

Zaposleni bodo vključeni v odločitve in imeli dostop do programov usposabljanja ter zaščitene pravice v procesu tehnoloških sprememb. Zakon bo varoval človeško dostojanstvo, zdravje pri delu in preprečeval avtomatizacijsko izključevanje delavcev.

Državljani bodo imeli korist od bolj odgovornih, inovativnih in lokalno povezanih podjetij, ki ustvarjajo kakovostna delovna mesta, prispevajo k čistemu okolju in sooblikujejo trajnostno naravnano družbo. Okrepljeno bo tudi zaupanje v tehnološki napredek in institucije.

Rezultati in družbene dobrobiti

• Sistematična usmeritev prehoda slovenskega gospodarstva v smer Industrije 5.0.
• Vzpostavitev poštenih in preglednih pravil igre za vse deležnike.
• Zmanjšanje družbenega odpora proti avtomatizaciji in AI.
• Krepitev konkurenčnosti slovenskih podjetij na globalnem trgu z etičnim in trajnostnim profilom.
• Višja kakovost življenja, bolj vključujoča delovna mesta in večja zaupanje javnosti v digitalno in zeleno prihodnost.

Davčne spodbude za prestrukturiranje v podjetja 5.0

Da bi spodbudila prehod slovenskega gospodarstva v smer Industrije 5.0, bo Slovenija uvedla sistem usmerjenih davčnih spodbud, namenjenih podjetjem, ki se zavežejo k preoblikovanju svojih poslovnih modelov v človeku prijazne, trajnostne in digitalno vključujoče organizacije. Cilj teh spodbud je ustvariti konkurenčne prednosti za tista podjetja, ki že danes vlagajo v prihodnost, ter hkrati zmanjšati tveganja in stroške prehoda.

Prehod v Industrijo 5.0 zahteva naložbe, ki presegajo zgolj tehnološke nadgradnje. Vključujejo prenovo organizacijske kulture, usposabljanje zaposlenih, uvajanje etičnih digitalnih orodij, krožne poslovne modele in soudeležbo skupnosti. Mnoga podjetja, predvsem mala in srednja (MSP), kljub pripravljenosti nimajo zadostnih sredstev za ta prehod. Davčne spodbude tako služijo kot finančni katalizator in signal državne podpore, ki zmanjšuje investicijsko tveganje in povečuje zaupanje v dolgoročne koristi.

Olajšave pri davku na dobiček:

• Do 40 % olajšave na investicije v razvoj in uvajanje tehnologij z oznako »human-centric AI« ali »Industrija 5.0 certifikat«.
• 30 % davčna olajšava na projekte vzpostavljanja krožnih sistemov (npr. zapiranje tokov virov, sekundarna raba materialov, industrijska simbioza).

Davčne olajšave za usposabljanje zaposlenih:

• Do 50 % olajšave na stroške vseživljenjskega učenja, ki se nanaša na digitalne, zelene, etične in sodelovalne kompetence prihodnosti.

Dvig amortizacijskih stopenj:

• Hitrejše amortiziranje strojev, opreme in programske opreme, ki so skladni z načeli Industrije 5.0.

Oprostitve prispevkov za novo zaposlene:

• Oprostitev plačila prispevkov za do 24 mesecev za nove zaposlitve v sektorjih, povezanih z regenerativnim gospodarstvom, družbenimi inovacijami in digitalno pravičnostjo.

Bonus za vključevanje v participativno lastništvo ali zadružne modele:

• Dodatna davčna olajšava za podjetja, ki vključijo zaposlene v soodločanje in solastništvo.

Podjetja bodo lažje izvajala prestrukturiranje, kar bo povečalo njihovo konkurenčnost, tehnološko suverenost in dolgoročno odpornost. S tem bodo privlačnejša tudi za trajnostne investitorje, EU partnerstva in mlado delovno silo. Manjši stroški prehoda bodo omogočili tudi manjšim podjetjem, da se aktivno vključijo v Industrijo 5.0.

Zaposleni in državljani bodo imeli koristi v obliki boljših delovnih pogojev, varnejših in smiselnejših delovnih mest, boljše obravnave v delovnem okolju ter večje vloge pri oblikovanju odločitev. Kakovost izdelkov in storitev bo višja, okoljski odtis pa nižji.

Rezultati in dobrobiti za družbo

• Pospešen prehod več kot 2.000 podjetij v smer Industrije 5.0 do leta 2030.
• Več kot 50.000 zaposlenih vključenih v preobrazbo delovnega okolja in znanj.
• Povečana gospodarska rast ob hkratnem zmanjševanju emisij in rabe virov.
• Zmanjšanje družbene polarizacije z večjo vključenostjo zaposlenih in skupnosti.
• Višja privlačnost Slovenije kot inovativnega in pravičnega gospodarskega okolja v EU.

S tem bo davčna politika postala orodje trajnostne industrijske revolucije – v korist podjetjem, ljudem in prihodnjim generacijam.

Investicijski sklad za Industrijo 5.0

Za uspešno tranzicijo Slovenije v obdobje Industrije 5.0 bo nujna uvedba močnega, neodvisnega in strateško vodenega finančnega mehanizma, ki bo usmerjal ključne investicije v digitalno, trajnostno in človeku prijazno preobrazbo gospodarstva in družbe. Zato bo v obdobju 2026–2030 vzpostavljen Investicijski sklad za Industrijo 5.0 v skupni vrednosti 1 milijarde evrov, organiziran kot javno-zasebno partnerstvo, ki združuje vire države, evropskih finančnih institucij in zasebnega sektorja.

Ključni namen sklada bo omogočiti razvoj infrastrukture, podjetij, znanja in inovacij, ki podpirajo temeljne vrednote Industrije 5.0: sodelovanje med človekom in tehnologijo, trajnostna rast, vključevanje vseh družbenih skupin in sistemsko razmišljanje. Gre za razvojni in strateški pristop, ki presega klasične investicije – sklad bo vlagal v dolgoročne, sistemske in pogosto tvegane projekte, ki bodo imeli močan družbeni in okoljski učinek.

Pri njegovi zasnovi se Slovenija zgleduje po uspešnem finskem modelu SITRA – nacionalnem inovacijskem skladu, ki je postal hrbtenica finskega prehoda v krožno gospodarstvo, digitalizacijo in socialne inovacije. SITRA deluje neodvisno, z lastnim kapitalom, ter usmerja naložbe v projekte, ki prinašajo več kot zgolj finančni donos – ustvarjajo nove vrednosti za celotno družbo. Na Finskem je to pripeljalo do pomembnih rezultatov: vzpostavitev vodilnega položaja v EU na področju krožnega gospodarstva, več kot 200 sistemskih projektov s pozitivnimi družbenim učinkom in visoko raven zaupanja v vladne reforme.

Na podoben način bo tudi slovenski sklad oblikovan kot neodvisna javna agencija z upravnim odborom, v katerem bodo sodelovali predstavniki države, podjetij, raziskovalnih ustanov in civilne družbe. Njegov kapital bo sestavljen iz 400 milijonov evrov državnih sredstev, 300 milijonov evrov zasebnih vlaganj (npr. bank, pokojninskih skladov, ESG investitorjev) in 300 milijonov evrov iz evropskih virov (npr. NextGenEU, Horizon Europe, EIB). Vsi prihodki iz naložb se bodo vračali v sklad, kar mu bo omogočilo dolgoročno samooskrbno delovanje.

Sklad bo ciljno vlagal v pet strateških stebrov:

Digitalno-regenerativna infrastruktura, kot so pametni energetski sistemi, krožni industrijski parki, digitalni dvojčki za urbano in naravno okolje.

Preoblikovanje podjetij v organizacije 5.0, z vlaganji v umetno inteligenco, krožno proizvodnjo, humanoidno robotiko in vključujoče upravljanje.

Razvoj človeškega kapitala, vključno s financiranjem Akademij 5.0, digitalno-zelenih usposabljanj in vseživljenjskega učenja za zaposlene.

Družbene inovacije in lokalni razvoj, vlaganje v podjetja, ki uvajajo družbene in inovacije, vlaganje v zadružna in socialna podjetja, energetske skupnosti in v participativne občinske projekte.

Raziskave in pilotne rešitve, vključno s podporo za testna okolja in raziskovalne konzorcije, ki razvijajo prebojne tehnologije s trajnostnim učinkom.

Za podjetja bo sklad pomenil dostop do dolgoročnega, stabilnega in preglednega vira kapitala, ki omogoča globoko transformacijo brez pritiska kratkoročnih donosov. Povezoval bo tudi možnosti sofinanciranja, partnerstva, mentorsko podporo in vključevanje v evropske razvojne verige.

Za državljane bo to pomenilo dvig kakovosti življenja: čistejše okolje, vključujoča lokalna gospodarstva, nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in večja participacija pri razvoju skupnosti. Sklad bo podpiral projekte, ki aktivno vključujejo prebivalce – od energetskih skupnosti do socialnih podjetij in digitalnih zadružnih platform. Posebne sheme bodo namenjene mladim, ženskam v tehnologiji, starejšim in regijam, ki so v procesu prestrukturiranja.

Pričakovani učinki do leta 2030 vključujejo prestrukturiranje 1.500 podjetij, več kot 100.000 vključitev v programe usposabljanja, ustvarjanje 10.000 novih kakovostnih delovnih mest ter zmanjšanje emisij za najmanj 35 % v industrijskih sektorjih. Poleg tega bo sklad postal orodje za krepitev slovenske tehnološke suverenosti, zmanjšanje razvojnega zaostanka nekaterih regij in večjo stabilnost slovenskega inovacijskega ekosistema.

S tem bo Slovenija ne le sledila evropskim ciljem, temveč jih aktivno sooblikovala – kot vodilna država na področju pravične digitalne in trajnostne transformacije. Investicijski sklad za Industrijo 5.0 bo temeljni mehanizem te ambicije – vzvod za sistemske spremembe, ki gradijo Družbo 5.0: pametno, pravično, vključujočo in trajnostno prihodnost za vse.

Certifikat »Podjetje 5.0« – prepoznavanje odgovorne, vključujoče in trajnostne industrije

V okviru tranzicije v Industrijo 5.0 bo Slovenija uvedla nacionalni Certifikat »Podjetje 5.0«, ki bo namenjen prepoznavanju podjetij, ki delujejo po načelih vključujoče, človeku prijazne in trajnostno usmerjene industrijske prakse. Gre za pomembno orodje, ki ne le motivira podjetja k sistemski preobrazbi, temveč tudi krepi zaupanje potrošnikov, kupcev, delavcev in vlagateljev v dolgoročno usmerjene, etične in inovativne gospodarske subjekte.

V času, ko digitalizacija, avtomatizacija in okoljski izzivi oblikujejo novo industrijsko realnost, so potrebni jasni standardi in javna prepoznavnost za tista podjetja, ki izkazujejo odgovornost do ljudi, skupnosti in planeta. Certifikat »Podjetje 5.0« bo oblikoval skupne smernice ter omogočal merljivo, pregledno in preverljivo priznanje podjetjem, ki integrirajo načela Industrije 5.0 v svoje strategije, kulturo in poslovne modele.

Certifikat bo dodeljen podjetjem, ki izpolnjujejo celovita merila na treh osrednjih področjih:

Vključenost ljudi

• aktivno vključevanje zaposlenih v odločanje (participativni modeli upravljanja),
  • varna, vključujoča in fleksibilna delovna okolja,
  • nenehno izobraževanje in razvoj človeškega potenciala.

Tehnološka odgovornost

• uvajanje človeku prijazne umetne inteligence, robotike in digitalnih orodij,
  • spoštovanje etičnih standardov pri uporabi podatkov in avtomatizaciji,
  • digitalna pravičnost in preprečevanje digitalne izključenosti.

Trajnost in regenerativno delovanje

• ukrepi za zmanjšanje ogljičnega odtisa,
  • krožno gospodarjenje z materiali in energijo,
  • sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in vrednostnimi verigami.

Podjetja bodo ocenjena na podlagi kombinacije samoocene, zunanjega presojevalnega obiska in pregledne metodologije, ki jo bo razvila nacionalna agencija v sodelovanju s strokovnjaki.

Pridobitev certifikata bo podprta s strani države – postopek presoje, svetovanja in priprave podjetja na standarde bo sofinanciran iz javnih sredstev (do 70 % za mikro, mala in srednja podjetja). Poleg tega bo certifikat povezan z dostopom do javnih razpisov, investicijskega sklada za Industrijo 5.0 ter davčnih spodbud.

Podjetja bodo z uvedbo certifikata pridobila konkurenčno prednost na domačem in tujem trgu, okrepila svojo blagovno znamko in lažje privabila talente, kupce in trajnostne vlagatelje. Certifikat bo tudi izhodišče za stalno izboljševanje in vključevanje v inovacijske ekosisteme 5.0.

Državljani bodo od uvedbe imeli koristi v obliki višje kakovosti izdelkov in storitev, boljših delovnih pogojev, okoljsko odgovornih praks ter večje transparentnosti podjetij. Certifikat bo potrošnikom omogočal premišljeno odločanje ter spodbujal gospodarsko etiko.

Rezultati in dobrobiti za družbo

• Do leta 2030 pričakujemo več kot 10.000 certificiranih podjetij,
• dvig zaupanja v gospodarstvo in krepitev njegove družbene odgovornosti,
• več trajnostnih zaposlitev in bolj vključujoče delovno okolje,
• spodbuda za mala podjetja, da se digitalno in trajnostno transformirajo,

Certifikat »Podjetje 5.0« bo postal simbol nove industrijske dobe – takšne, ki ne temelji le na učinkovitosti, temveč tudi na etiki, sodelovanju in skrbi za prihodnost.

3.2. IZOBRAŽEVANJE IN KOMPETENCE

Reforma izobraževalnega kurikuluma z vključitvijo vsebin Industrije 5.0, umetne inteligence in regenerativne ekonomije

Slovenija se bo z letom 2026 podala v celovito prenovo izobraževalnega sistema, ki bo kot osrednji strateški ukrep prihodnosti vključila vsebine Industrije 5.0, umetne inteligence (AI) in regenerativne ekonomije v osnovno, srednje in visokošolske kurikule. Cilj te reforme ni le posodobitev znanja, temveč temeljna transformacija pedagoških pristopov in vrednot, ki bodo oblikovali državljane prihodnosti – tehnološko kompetentne, etično ozaveščene in družbeno odgovorne.

Sodobni izobraževalni sistemi pogosto zaostajajo za hitrim tehnološkim razvojem in kompleksnimi izzivi družbe (podnebne spremembe, polarizacija, digitalna izključenost). Kurikuli v Sloveniji v veliki meri še temeljijo na paradigmah Industrije 1.0,2.0 in 3.0 in ne vključujejo sistemsko ključnih tematik, kot so trajnostno gospodarstvo, družbena odgovornost tehnologije, medpovezanost ekosistemov, digitalna pravičnost ter človek v središču tehnološkega napredka.

Zato je potrebna transformacija, ki presega posamične posodobitve učnih načrtov. Reforma bo usmerjena v razvoj kompetenc prihodnosti, in bo zasnovana podobno kot estonski program AI Leap 2025, ki je vzpostavil celostno uvedbo umetne inteligence, etike in digitalne pismenosti v vse ravni izobraževanja – od osnovnih šol do poklicnega izobraževanja in univerz.

Kaj bo reforma zajemala?

Prenovo učnih načrtov: sistematično vključevanje vsebin, povezanih z Industrijo 5.0 – regenerativna ekonomija, AI in človek, krožno gospodarstvo, energetska preobrazba, sodelovalne tehnologije, digitalna pravičnost in delavske pravice v digitalni dobi.

Uvedbo interdisciplinarnih modulov: novi predmeti ali moduli, ki združujejo STEM, družboslovje in umetnost (npr. »Etika algoritmov«, »Podnebni sistemi in tehnologija«, »Pametna mesta in družbena odgovornost«).

Usposabljanje učiteljev: nacionalni programi za nadgradnjo znanja učiteljskega kadra z digitalno-pedagoškimi kompetencami, vsebinami 5.0 in sodobnimi metodami participativnega učenja.

Uvajanje projektnega in sodelovalnega učenja: krepitev kompetenc, kot so sodelovanje, empatično reševanje problemov, kritično razmišljanje in socialna inovativnost.

Vzpostavitev partnerstev s podjetji 5.0 in raziskovalnimi inštitucijami: sodelovanje pri vsebinah, vajah in praktičnih projektih.

Mladostniki bodo že v izobraževalnem procesu razumeli kompleksnost sveta, v katerem bodo živeli in delali – vključno z vplivom tehnologij na demokracijo, delo, okolje in odnose med ljudmi. Namesto pasivnih uporabnikov bodo postali soustvarjalci digitalne in trajnostne prihodnosti. Povečala se bo tudi njihova samozavest in pripravljenost na nenehno učenje ter vključevanje v lokalne in globalne inovacijske tokove.

Državljani bodo imeli dostop do bolj kompetentne, angažirane in kritično misleče mlade generacije. Šole bodo postale bolj vključujoče in življenjsko relevantne, kar bo povečalo socialno kohezijo in preprečevalo digitalno izključenost.

Podjetja bodo pridobila nove kadre, ki razumejo ne le tehnologijo, temveč tudi njen pomen za ljudi, okolje in skupnost. Zaposleni prihodnosti bodo proaktivni, sodelovalni in inovativni – kar bo okrepilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Družbeni učinki reforme

• Do leta 2030 bo več kot 80 % osnovnih in srednjih šol vključilo vsebine Industrije 5.0 v izobraževalne kurikulume.
• Preko 200.000 učencev, dijakov in študentov bo pridobilo kompetence prihodnosti.
• Povečanje vključenosti deklet v digitalne in tehnološke študije.
• Višja digitalna in trajnostna pismenost celotne družbe.
• Izobraževanje bo postalo eden ključnih vzvodov za uresničitev Družbe 5.0.

Vzpostavitev “Šol 5.0” – pilotni programi v vsakem regijskem središču

Kot ključni element prehoda v Družbo 5.0 bo Slovenija med letoma 2026 in 2030 vzpostavila mrežo t. i. “Šol 5.0” – inovativnih izobraževalnih ustanov, ki bodo v vsakem regijskem središču služile kot laboratoriji prihodnosti za uvajanje novih znanj, pedagogike, digitalnih in trajnostnih praks ter vključujočih skupnostnih pristopov. Gre za strateški pilotski program, katerega namen je preizkušanje, učenje in razširjanje modelov izobraževanja, ki temeljijo na vrednotah Industrije 5.0: človeku prijazna tehnologija, socialna pravičnost, regenerativno gospodarstvo, kritično razmišljanje in sodelovanje.

Današnji šolski sistemi niso zasnovani za svet, ki ga oblikujejo hitro razvijajoče se tehnologije, podnebne spremembe, družbeni premiki in naraščajoča kompleksnost vsakdanjega življenja. Šole 5.0 bodo odgovor na potrebo po novih učnih okoljih, kjer bodo učenci razvijali sposobnosti, ki jih bodo kot bodoči državljani in delavci resnično potrebovali: reševanje kompleksnih problemov, sistemsko razmišljanje, digitalna pismenost, ekološka zavest in etična odgovornost.

Kaj bodo Šole 5.0 zajemale?

Nove pedagoške metode: projektno in problemsko učenje, interdisciplinarni pristopi, odprta učna okolja, medgeneracijsko sodelovanje.

Vsebine prihodnosti: umetna inteligenca in etika, regenerativna ekonomija, podnebna pismenost, participativna demokracija, digitalna pravičnost.

Tehnološko podprto učenje: uporaba orodij za simulacije, razširjena in navidezna resničnost, digitalni dvojčki za reševanje lokalnih problemov.

Povezanost z lokalnim okoljem: sodelovanje z občinami, podjetji in nevladnimi organizacijami pri realnih projektih skupnosti.

Vključevanje vseh otrok: poudarek na enakosti možnosti, vključevanju ranljivih skupin, prilagoditvi učnih poti glede na talente in interese.

Učenci ne bodo več pasivni prejemniki znanja, ampak aktivni soustvarjalci svoje učne poti in širše družbe. Razvijali bodo samozavest, empatijo, odgovornost ter inovativno in sistemsko mišljenje. Naučili se bodo, kako tehnologijo uporabljati za reševanje družbenih in okoljskih izzivov, ter kako sodelovati s sošolci, strokovnjaki in skupnostjo pri soustvarjanju prihodnosti.

Državljani bodo imeli korist od sodobnih šol, ki bodo vzgajale odgovorne, angažirane in kritično misleče mlade ljudi, pripravljene na soudeležbo v družbenih procesih. Povečala se bo socialna kohezija, saj bodo šole 5.0 odprta okolja za vse generacije in skupnosti.

Podjetja bodo pridobila kadre, ki razumejo sodobne tehnologije, znajo sodelovati v raznolikih timih, so digitalno pismeni in vrednostno usmerjeni. Vključenost lokalnega gospodarstva v delovanje šol bo povečala povezavo med izobraževanjem in potrebami trga dela, ob tem pa omogočila razvoj družbeno odgovornih podjetniških iniciativ.

Rezultati in dobrobiti za družbo

• Do leta 2030 bo v Sloveniji vzpostavljenih vsaj 12 Šol 5.0 – po ena v vsakem regijskem središču.
• Preko 20.000 otrok in mladostnikov bo neposredno vključenih v nove učne prakse in programe.
• Več kot 1.000 učiteljev bo usposobljenih za pedagoške pristope 5.0.
• Učinki se bodo postopno razširili na celoten šolski sistem in vplivali na kurikularno prenovo.
• Krepitev sodelovanja med izobraževanjem, gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi.

Šole 5.0 bodo postale temeljne točke učenja, eksperimentiranja in povezovanja – živa učna središča prihodnosti, kjer tehnologija služi človeku in skupnosti, znanje pa postaja gibalo trajnostnega in pravičnega razvoja.

Program »Zeleni digitalni mojster 5.0« – poklicno izobraževanje za vse generacije

V okviru preoblikovanja izobraževalnega sistema in prehoda v Industrijo 5.0 bo Slovenija vzpostavila program »Zeleni digitalni mojster 5.0«, usmerjen v razvoj poklicnih in strokovnih znanj prihodnosti. Gre za nacionalno pobudo, namenjeno vsem generacijam – mladim, odraslim in starejšim – ki želijo nadgraditi ali ponovno pridobiti kompetence za delo v zeleni, digitalni in človeku prijazni industriji.

Industrija 5.0 uvaja nove tehnologije (humanoidni roboti, umetna inteligenca, pametni materiali), a hkrati zahteva vrnitev k človeku – bolj prilagodljivim, trajnostnim in sodelovalnim delovnim mestom. Poklici se spreminjajo hitreje kot kadarkoli prej, tradicionalne veščine se morajo preoblikovati v sodobne oblike dela. Slovenija ima močno tradicijo poklicnega izobraževanja, vendar trenutni programi pogosto ne vključujejo vsebin, kot so robotika, digitalno upravljanje sistemov, servisiranje pametnih naprav ali trajnostna proizvodnja. Manjka tudi program za hitro prekvalifikacijo odraslih in aktivno vključevanje starejših generacij v učenje.

Modularne programe poklicnega in strokovnega izobraževanja s poudarkom na:

• servisiranju in programiranju humanoidnih robotov in sodelovalnih sistemov (coboti),
  • upravljanju pametnih strojev in AI-asistiranih proizvodnih linij,
  • obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti,
  • krožnem gospodarjenju z materiali,
  • digitalni varnosti, etiki in človeku prijaznem oblikovanju sistemov.

Povezovanje z delodajalci: programi bodo sooblikovani s podjetji 5.0, vključujoč prakso v realnih industrijskih okoljih, kar bo zagotovilo visoko zaposljivost.

Izobraževalni centri 5.0: vzpostavitev sodobno opremljenih učnih centrov po regijah, z laboratoriji za robotiko, umetno inteligenco in simulacijo zelenih procesov.

Dostopnost za vse generacije: udeleženci ne bodo omejeni glede na starost ali predhodno izobrazbo. Poseben poudarek bo na vključevanju žensk v tehnologijo, starejših delavcev in ranljivih skupin.

Program bo udeležencem omogočil pridobitev sodobnih, praktičnih in iskanih znanj, obenem pa razvijal mehke veščine, kot so sodelovanje, odgovornost in prilagodljivost. Naučili se bodo ne le upravljanja, ampak tudi razumevanja sistemov, v katerih bodo delali – torej, kako tehnologija vpliva na ljudi, okolje in družbo. S tem bodo postali aktivni soustvarjalci novih industrijskih praks, ne zgolj njihovi uporabniki.

Državljani bodo imeli dostop do programov, ki omogočajo varne in dobro plačane zaposlitve v prihodnosti, ne glede na starost, preteklo izobrazbo ali delovne izkušnje. Večja poklicna mobilnost in možnost osebnega razvoja bosta zmanjšali socialne razlike in okrepili samozavest posameznikov.

Podjetja bodo dobila kvalificirano in prilagodljivo delovno silo, ki razume nove tehnologije in trajnostne procese. S tem se bodo zmanjšali stroški uvajanja inovacij, povečala produktivnost in izboljšala sposobnost hitrega prilagajanja trgu.

Rezultati in dobrobiti za družbo

• Do leta 2030 bo v programe vključenih vsaj 30.000 udeležencev iz vseh starostnih skupin.
• Več kot 5.000 novih strokovnjakov za upravljanje in servisiranje robotov, AI in trajnostnih tehnologij.
• Preko 100 podjetij bo aktivno sodelovalo pri zasnovi in izvedbi programov.
• Zmanjšanje strukturne brezposelnosti in povečanje socialne vključenosti.
• Krepitev regij z ustvarjanjem kompetenčnih centrov in lokalne specializacije.

Program »Zeleni digitalni mojster 5.0« bo postal osrednji kanal za pripravo ljudi na prihodnost dela – delo, ki bo tehnološko napredno, družbeno odgovorno in človeku dostojno.

 

3.3. RAZISKAVE IN INOVACIJE

Ustanovitev Kompetenčnega centra Industrije 5.0 (KOC I5.0) – nacionalna platforma za RRI

Za uspešen prehod Slovenije v Industrijo 5.0 je ključno, da ima država svojo močno in neodvisno raziskovalno-razvojno (RRI) infrastrukturo, ki spodbuja povezovanje znanosti, gospodarstva in družbe. Zato bo v letu 2026 ustanovljen Kompetenčni center Industrije 5.0 (KOC I5.0) – nacionalna interdisciplinarna platforma, ki bo povezovala raziskovalne institucije, podjetja, izobraževalne ustanove, nevladne organizacije in javni sektor v soustvarjanje prebojnih rešitev za trajnostno, vključujočo in tehnološko napredno prihodnost.

Obstoječi raziskovalno-inovacijski sistem v Sloveniji pogosto deluje razdrobljeno, z omejenim sodelovanjem med disciplinami in premalo usmerjenosti v dolgoročne družbene izzive. Industrija 5.0 pa zahteva povsem drugačno logiko – sodelovalne, multidisciplinarne projekte, ki združujejo naravoslovje, tehniko, družboslovje in humanistiko. KOC I5.0 bo omogočil prav to: sinergije med znanostjo, gospodarstvom in družbo, ki bodo oblikovale nove modele proizvodnje, dela, upravljanja in bivanja.

Nacionalno raziskovalno-inovacijsko središče za teme, kot so:

• človeku prijazna umetna inteligenca in etika algoritmov,
• regenerativno in krožno gospodarstvo,
• digitalna pravičnost in podatkovna suverenost,
• pametni materiali in zelene tehnologije,
• vključujoči industrijski modeli in participativno upravljanje.

Digitalna raziskovalna platforma z odprtim dostopom do znanstvenih podatkov, prototipov, standardov in rezultatov testiranj, namenjena raziskovalcem, startupom, občinam in izobraževalnim ustanovam.

Demo laboratoriji in testna okolja za preizkus in validacijo inovacij v industrijskem, urbanem in podeželskem okolju (npr. preizkušanje AI-humanoidnoh robotov v domovih za starejše ali krožnih rešitev v občinah).

Programi povezovanja in prenosa znanja med raziskovalci in podjetji (npr. industrijski doktorati, inovacijski vavčerji, skupni razpisi).

Podpora za EU projekte in misije: KOC I5.0 bo deloval tudi kot nacionalna kontaktna točka za vključevanje slovenskih partnerjev v evropske razvojne misije (zeleni prehod, digitalna Evropa, misija “Climate Neutral and Smart Cities” ipd.).

Podjetja bodo pridobila neposreden dostop do raziskovalnih zmogljivosti, vrhunskih kadrov in pilotnih rešitev, kar bo zmanjšalo stroške razvoja in povečalo inovacijsko uspešnost. Sodelovanje z RRI sfero bo pospešilo vstop podjetij v globalne vrednostne verige 5.0 in dvignilo tehnološko suverenost slovenskega gospodarstva.

Državljani bodo imeli korist od razvoja produktov, storitev in politik, ki so zasnovane na znanstvenih dokazih, etičnih standardih in potrebah ljudi. Poleg tega bodo vključeni v soustvarjanje raziskav skozi participativne modele (npr. državljanska znanost, uporabniške raziskave, lokalni pilotni projekti).

Rezultati in družbene dobrobiti

• Do leta 2030 bo KOC I5.0 podpiral več kot 200 razvojnih projektov,
• vključil bo več kot 100 podjetij in 30 raziskovalnih institucij,
• omogočil 50+ industrijskih doktoratov in razvoj 200+ prototipov,
• vzpostavil nacionalno podatkovno središče za Industrijo 5.0,
• povečal inovacijsko kapaciteto Slovenije in njeno vlogo v evropskem raziskovalnem prostoru.

Kompetenčni center I5.0 bo postal osrednje stičišče znanja, ustvarjalnosti in odgovorne tehnologije – motor raziskovalno-inovacijske prenove, ki bo Slovenijo vodil v središče razvoja Družbe 5.0.

Prioritetno financiranje projektov, ki temeljijo na regenerativnih inovacijah

V procesu prehoda v Industrijo 5.0 bo ključnega pomena usmeritev javnih in zasebnih virov v tiste projekte, ki ne le zmanjšujejo škodljive vplive, temveč prispevajo k aktivni obnovi naravnih virov, skupnosti in sistemov – torej k t. i. regenerativnim inovacijam. Gre za premik od “manj škodljivega” k “neto pozitivnemu” delovanju, kar je nujno za vzpostavitev odporne, pravične in trajnostne prihodnosti.

Obstoječi investicijski modeli pogosto podpirajo projekte z nevtralnim ali celo negativnim vplivom na okolje in družbo, dokler so ti ekonomsko učinkoviti. V kontekstu podnebne krize, izgube biotske raznovrstnosti, digitalne izključenosti in erozije družbenih vezi pa potrebujemo projekte, ki delujejo zdravilno in obnovitveno. Regenerativne inovacije naslavljajo prav te izzive s celostnim pristopom: spodbujajo ravnovesje med človekom, tehnologijo in naravo, ob tem pa gradijo nove vrednostne verige in delovna mesta prihodnosti.

Javne razpise z regenerativnimi kriteriji: vsi novi razpisi za raziskave, infrastrukturo, podjetništvo in razvoj bodo vključevali točkovanje na podlagi regenerativnega potenciala (npr. prispevek k obnovi okolja, socialna povezanost, lokalna samooskrba).

Diferencirano sofinanciranje: projekti z dokazanimi regenerativnimi učinki bodo deležni višje stopnje sofinanciranja (do 80 %), daljšega obdobja financiranja in prednostne obravnave pri izboru.

Raziskovalna in podatkovna podpora: oblikovanje metodologije za merjenje regenerativnega učinka ter razvoj digitalnih orodij za oceno družbenih in okoljskih koristi (t. i. “impact calculators”).

Državljani bodo imeli koristi v obliki boljšega bivalnega okolja, večje vključenosti v lokalne razvojne projekte, zdravih ekosistemov in večje družbene pravičnosti. Regenerativni projekti pogosto vključujejo prebivalce v oblikovanje rešitev, kar povečuje občutek soudeleženosti in pripadnosti.

Podjetja bodo spodbujena k razvoju trajnostnih in družbeno odgovornih poslovnih modelov, kar bo povečalo njihovo konkurenčnost na rastočih evropskih trgih ESG (okoljsko-družbenega upravljanja). Prav tako bodo z večjim dostopom do sredstev zmanjšala investicijska tveganja in si zagotovila dolgoročno stabilnost.

 

Rezultati in družbene dobrobiti

• Do leta 2030 bo vsaj 30 % vseh razvojnih sredstev usmerjenih v projekte z regenerativnim učinkom.
• Vzpostavitev 150+ regenerativnih poslovnih modelov in 50+ skupnostnih projektov.
• Obnova več kot 1.000 ha degradiranih površin ter krepitev lokalnih bioregij.
• Povečanje zaupanja v javno-razvojne politike in okrepljeno sodelovanje med občinami, podjetji in prebivalci.

S prioritetnim financiranjem regenerativnih inovacij bo Slovenija razvila novo razvojno logiko: ustvarjanje dobička skozi obnovo okolja, krepitev skupnosti in odgovorno rabo tehnologije – kar bo temelj Družbe 5.0.

Sodelovanje z EU misijami, Industry 5.0 Community of Practice in Horizon Europe za uveljavitev slovenskih modelov v tujini

V procesu prehoda v Industrijo 5.0 si Slovenija ne sme prizadevati zgolj za notranjo transformacijo, temveč tudi za aktivno vlogo v oblikovanju prihodnosti Evrope. Zato bo eden ključnih strateških stebrov med letoma 2026 in 2030 tesno sodelovanje s strukturami Evropske unije, predvsem z:

• EU misijami (npr. podnebno nevtralna mesta, zdravje, voda, tla),
• Industry 5.0 Community of Practice (CoP 5.0) – skupnostjo vodilnih evropskih akterjev na področju Industrije 5.0,
• in raziskovalnim programom Horizon Europe – največjim inovacijskim mehanizmom EU.

Evropska unija prehaja iz koncepta pametne rasti v paradigmo transformativne odpornosti. Industrija 5.0 postaja uradno priznana usmeritev politik in financiranja na ravni EU. Če želi Slovenija uresničiti svojo vizijo Družbe 5.0 in hkrati okrepiti svoj vpliv ter pridobiti dostop do strateških znanj in sredstev, mora aktivno vstopiti v evropske razvojne tokove. S tem bo lahko slovenske modele, rešitve in pristope ne le promovirala, temveč tudi preverjala, testirala in širila na mednarodni ravni.

Vzpostavitev nacionalnega koordinacijskega telesa za sodelovanje z EU misijami in CoP 5.0, ki bo povezovalo ministrstva, raziskovalne institucije, podjetja in občine ter pripravljalo skupne prijave in strateške dokumente.

Aktivno sodelovanje v Industry 5.0 Community of Practice, vključno s:

• prenosom znanja in dobrih praks v in iz tujine,
  • predstavitvijo slovenskih pilotov (npr. Šole 5.0, podjetja 5.0, digitalno-regenerativni projekti),
  • oblikovanjem skupnih standardov in smernic na ravni EU.

Povečano vključevanje v Horizon Europe programa, s poudarkom na misijah, ki podpirajo trajnostno, vključujočo in digitalno transformacijo.

Priprava nacionalnih projektov z evropskim multiplikacijskim potencialom, kot so:

• regijska vozlišča za Družbo 5.0,
  • certifikacijske sheme za etično uporabo AI,
  • centri regenerativnih inovacij,
  • programi učenja za življenje v digitalno-trajnostni prihodnosti.

Državljani bodo imeli dostop do projektov in znanj, ki so del evropskih inovacijskih tokov – kar pomeni boljše storitve, dostop do najsodobnejših tehnologij in večjo vključenost v mednarodne pobude. Lokalni projekti bodo imeli možnost nadgradnje, povezovanja in trajnosti prek EU virov.

Podjetja bodo lažje vstopala v evropske vrednostne verige, sodelovala v mednarodnih konzorcijih, imela dostop do strateških partnerjev in investirala v razvoj z manj tveganja. S tem se bo okrepil tudi izvoz znanja, storitev in trajnostnih produktov.

Rezultati in družbene dobrobiti

• Do leta 2030 bo Slovenija vključena v 20+ EU misijskih konzorcijev.
• V CoP 5.0 bo vodilno predstavila najmanj 10 dobrih praks.
• V Horizon projektih bo sodelovalo več kot 150 slovenskih partnerjev, z vsaj 500 mio EUR evropskih sredstev.
• Večja prepoznavnost Slovenije kot vodilne države Industrije 5.0.
• Povečanje vlaganj v raziskave, inovacije in človeški kapital, z multiplikativnimi učinki na celotno družbo.

Slovenija bo tako iz male države postala učilnica Evrope, ki s svojo agilnostjo, inovativnostjo in sistemskim razmišljanjem sooblikuje Družbo 5.0 na evropski in globalni ravni.

 

3.4. DIGITALNA IN TRAJNOSTNA INFRASTRUKTURA

Industrija 5.0 temelji na globoki sinergiji med tehnologijo, okoljem in človekom. Ta sinergija se ne more uresničiti brez ustrezne digitalne in trajnostne infrastrukture, ki omogoča povezovanje podatkov, sistemov, ljudi in materialnih tokov v realnem času. Zato bo Slovenija do leta 2030 sistematično vzpostavljala pametna omrežja in digitalne platforme za celostno upravljanje industrije, mest, regij in skupnosti – vključno z uporabo t. i. digitalnih dvojčkov.

Današnji sistemi so pogosto nepovezani, delujejo v silosih in temeljijo na reaktivnem odločanju. To vodi v neučinkovitosti, okoljske izgube in socialno fragmentacijo. V Družbi 5.0 pa potrebujemo infrastrukturo, ki bo proaktivna, sodelovalna in odporna – temeljila na realnočasovnih podatkih, napovedni analitiki in vključevanju ljudi v pametno upravljanje. Digitalni dvojčki (digital twins) omogočajo simulacijo in optimizacijo delovanja celih sistemov: tovarn, logistike, energetskih omrežij, mestnih storitev ali okoljskih vplivov.

Vzpostavitev nacionalnega digitalnega omrežja za Industrijo 5.0, ki bo povezovalo podatke iz industrijskih naprav, pametnih mest, energetskih sistemov, transporta in okoljskih senzorjev.

Razvoj platform za digitalne dvojčke:

• Industrijski dvojčki: za optimizacijo proizvodnje, zmanjševanje odpadkov, prediktivno vzdrževanje in energetsko učinkovitost.
  • Urbani dvojčki: za simulacijo prometa, emisij, dostopnosti storitev in odzivnosti mest na podnebne spremembe.
  • Družbeni dvojčki: za analizo učinkov politik, socialnih potreb in povezovanja ljudi z javnimi storitvami.

Integracija z zeleno infrastrukturo: pametne energetske skupnosti, krožne platforme za materiale, pametne vodovodne in odpadkovne sisteme.

Standardizacija in podatkovna etika: razvoj odprtih podatkovnih standardov, varstvo zasebnosti, podatkovna suverenost in vključevanje državljanov v upravljanje podatkov.

Lokalni digitalni ekosistemi: vključevanje občin, podjetij in skupnosti v razvoj lokalno prilagojenih rešitev z uporabo nacionalne platforme.

Državljani bodo imeli dostop do pametnih storitev, ki izboljšujejo kakovost življenja – od bolj učinkovitih mestnih prometov in energetsko varčnih stavb, do bolj dostopnih javnih storitev in proaktivnih okoljskih ukrepov. Digitalna infrastruktura bo tudi orodje za večjo participacijo in soodločanje.

Podjetja bodo lahko hitreje in bolj učinkovito uvajala inovacije, izboljšala energetsko učinkovitost, optimizirala oskrbne verige in pridobila konkurenčno prednost z uporabo podatkov v realnem času. Dostop do digitalnih dvojčkov jim bo omogočil napovedovanje, simulacije in nižje stroške.

Rezultati in dobrobiti za družbo

• Do leta 2030 bo vzpostavljen nacionalni okvir digitalnih dvojčkov, z vključitvijo najmanj 50 industrijskih, 20 urbanih in 10 družbenih dvojčkov.
• Vzpostavljena bodo 4 regijska središča za razvoj pametne infrastrukture.
• Preko 500 podjetij bo vključeno v nacionalno omrežje Industrije 5.0.
• Občani bodo imeli dostop do interaktivnih platform za spremljanje in soodločanje o vplivih okolja, energije, mobilnosti in storitev.

Pametna in trajnostna digitalna infrastruktura bo hrbtenica Družbe 5.0 – omogočala bo ne le tehnološki napredek, ampak tudi boljšo povezanost, vključevanje ljudi in modro upravljanje skupnih virov.

 

Inkubatorji družbenih inovacij

Razvoj AI / IoT / Blockchain rešitev s poudarkom na trajnosti

Za uresničitev vizije Industrije 5.0 in prehoda v Družbo 5.0 bo Slovenija med letoma 2026 in 2030 vzpostavila mrežo Inkubatorjev družbenih inovacij. Ti bodo delovali kot podporna okolja za razvoj prebojnih, etično zasnovanih in okoljsko odgovornih rešitev na presečišču umetne inteligence (AI), interneta stvari (IoT), veriženja blokov (Blockchain) in socialne inovacije.

Kljub hitremu tehnološkemu razvoju se mnoge digitalne rešitve ne razvijajo v korist skupnosti ali planeta. Potrebujemo prostor, kjer bodo inovatorji lahko združevali napredne tehnologije s cilji družbene blaginje, podnebne nevtralnosti in sistemske pravičnosti. Obenem mladi podjetniki, nevladne organizacije in skupnosti pogosto nimajo dostopa do potrebne infrastrukture, mentorstva in začetnega financiranja – zeleni digitalni inkubatorji bodo to vrzel zapolnili.

Inkubatorji bodo zajemali fizične in virtualne inkubacijske prostore v vsakem statističnem regijskem središču, opremljene s sodobno strojno in programsko opremo za razvoj in testiranje rešitev v realnem okolju.

Tematska področja razvoja:

• AI za pozitivni družbeni učinek: rešitve za zdravje, izobraževanje, participativno upravljanje, dostopnost.
• IoT za energetsko učinkovitost in krožno gospodarstvo: pametne naprave za spremljanje in optimizacijo rabe virov.
• Blockchain za transparentnost, sledljivost in zaupanja vredno upravljanje: npr. lokalne valute, trajnostne verige preskrbe, socialne pogodbe.

Programi mentorstva in usposabljanja za mlade podjetnike, študente, socialne inovatorje in občine, s poudarkom na trajnostnem oblikovanju, etiki tehnologije, vplivni meri in vključevanju skupnosti.

Dostop do mikroinvesticij in razpisov iz nacionalnih in EU skladov (vključno s Horizon Europe, EIC Accelerator), z možnostjo kasnejšega vključevanja v nacionalni Investicijski sklad za Industrijo 5.0.

Sodelovanje z univerzami, raziskovalnimi inštitucijami, občinami in podjetji za sooblikovanje rešitev z lokalno in globalno vrednostjo.

Državljani bodo preko inkubatorjev lahko soustvarjali rešitve, ki bodo prilagojene lokalnim potrebam in bodo spodbujale skupnostno delovanje. Povečala se bo digitalna pismenost, samozavest za vključevanje v tehnološke debate in dostop do storitev, ki so prilagojene človeku, ne zgolj trgu.

Podjetja, zlasti zagonska in MSP, bodo imela možnost hitre validacije in komercializacije trajnostnih rešitev ter lažji dostop do podpornega okolja, strateških partnerjev in mednarodnih mrež. Hkrati bodo uveljavljena podjetja lahko sodelovala kot investitorji, mentorji ali uporabniki inovacij.

Rezultati in družbene dobrobiti

• Do leta 2030 bo vzpostavljenih 12 regijskih inkubatorjev, z več kot 300 podprtimi projekti.
• Razvitih bo vsaj 100 prebojnih rešitev, ki bodo kombinirale AI, IoT in blockchain z regenerativnimi učinki.
• Ustvarjenih bo 500+ zelenih delovnih mest, večinoma v lokalnem okolju.
• Povečanje deleža družbeno koristnih startupov in krepitev vloge Slovenije kot evropskega centra za družbeno-tehnološke inovacije.

Inkubatorji družbenih inovacij bodo inkubatorji prihodnosti – laboratoriji, kjer se napredna tehnologija sreča z lokalnimi potrebami, človeškostjo in okoljskim ravnovesjem. Z njimi bo Slovenija postala prostor, kjer prihodnost nastaja v sodelovanju – za ljudi, skupnosti in planet.

Investicije v superračunalništvo, kvantno računalništvo in odprto znanost

Gradimo temeljne kapacitete za znanstveno in tehnološko suverenost Slovenije

Industrija 5.0 in Družba 5.0 zahtevata izjemno zmogljive digitalne in znanstvene kapacitete, ki omogočajo obdelavo ogromnih količin podatkov, simulacije kompleksnih sistemov, razvoj novih materialov in transparentno sodelovanje znanstvene skupnosti. Zato bodo med ključnimi temeljnimi investicijami v obdobju 2026–2030 sistematična vlaganja v superračunalništvo, kvantno računalništvo in infrastrukturo za odprto znanost.

Zakaj so te investicije ključne?

V obdobju hitrih tehnoloških premikov, geopolitične nestabilnosti in podnebne krize je digitalna in znanstvena suverenost ključna. Brez lastnih kapacitet za računsko intenzivne naloge Slovenija ostaja odvisna od tujih platform, kar zmanjšuje njeno sposobnost hitrega odzivanja, inoviranja in zaščite lastnih podatkov. Obenem se razvijajo nove paradigme računalništva – zlasti kvantno računalništvo – ki bodo v prihodnjih letih korenito preoblikovale področja, kot so biomedicina, logistika, energetske rešitve, umetna inteligenca in varnost. Slovenija mora te tehnologije soustvarjati – ne zgolj slediti.

Na drugi strani pa odprta znanost postaja nov standard evropskega raziskovanja – temelji na dostopnosti podatkov, odprtosti publikacij, sodelovanju z državljani in interdisciplinarnosti. Da bo Slovenija del evropskega raziskovalnega prostora prihodnosti, mora razviti ustrezne digitalne, pravne in organizacijske kapacitete.

Kaj bodo investicije zajemale?

Nadgradnja nacionalnega superračunalniškega ekosistema

• Krepitev zmogljivosti obstoječih sistemov (Vega1,2) in razvoj dodatnih regijskih vozlišč.
• Razvoj energetsko učinkovitih podatkovnih centrov z nizkim ogljičnim odtisom.
• Vzpostavitev superračunalniške podpore za mala in srednja podjetja (računski dostop kot storitev).
• Povezava z evropskimi zmogljivostmi (EuroHPC), raziskovalnimi projekti in industrijskimi aplikacijami.

Vzpostavitev nacionalne platforme za kvantno računalništvo

• Podpora vzpostavitvi kvantnega laboratorija v sodelovanju z akademskimi in tehnološkimi partnerji.
• Razvoj znanj in kadrov na področjih kvantne fizike, kvantne logike, kvantne kriptografije in aplikacij.
• Sodelovanje z evropskimi iniciativami (npr. Quantum Flagship, EuroQCI).
• Pilotni projekti kvantnega pospeševanja za farmacijo, logistiko, optimizacijo in varnost.

Vzpostavitev nacionalne infrastrukture za odprto znanost

• Digitalna platforma za odprti dostop do znanstvenih člankov, podatkovnih nizov, programske opreme in raziskovalnih rezultatov.
• Usposabljanje raziskovalcev in študentov za ravnanje z odprtimi podatki, reproducibilno znanost in sodelovanje v državljanskih znanstvenih projektih.
• Pravni okvir za upravljanje podatkovne suverenosti, avtorskih pravic in etike odprtega raziskovanja.
• Spodbujanje interdisciplinarnih skupnosti in sodelovalnih projektov znotraj in izven akademske sfere.

Državljani bodo posredno koristili boljše storitve v zdravstvu, energetiki, mobilnosti in okoljskem upravljanju, ki bodo temeljile na podatkovno podprtih odločitvah. Poleg tega bodo imeli prost dostop do znanstvenih virov, možnost vključevanja v raziskave in večjo preglednost porabe javnih sredstev v znanosti. Odprta znanost pomeni tudi večjo zaupanje v raziskovalne institucije.

Podjetja bodo imela dostop do vrhunske računske moči, ki je ključna za razvoj naprednih tehnologij: simulacije materialov, optimizacija proizvodnje, razvoj zdravil, napovedovanje tržnih trendov ali testiranje algoritmov umetne inteligence. Z vzpostavitvijo dostopnih storitev (npr. HPC kot storitev) bo olajšan prehod tudi za MSP in startup podjetja. Kvantno računalništvo jim bo odprlo vrata v naslednjo generacijo digitalnih zmogljivosti.

Rezultati in dobrobiti za družbo

• Do leta 2030 bo Slovenija med vodilnimi državami v Srednji Evropi po deležu uporabe superračunalništva v gospodarstvu in raziskavah.
• Vzpostavljen bo nacionalni kvantni laboratorij in program za razvoj kvantnih kadrov.
• Več kot 1.000 podjetij bo imelo dostop do digitalne računske infrastrukture.
• Vzpostavljena bo nacionalna platforma odprte znanosti, ki bo omogočala odprt dostop do vsaj 80 % javno financiranih raziskav.
• Povečanje zaupanja v znanost, dvig znanstvene pismenosti in vključevanje državljanov v raziskovalne procese.

Investicije v superračunalništvo, kvantno računalništvo in odprto znanost niso zgolj tehnološki ukrepi – so temelj nove razvojne paradigme, ki združuje podatke, etiko, sodelovanje in inovacije. Slovenija bo s temi kapacitetami zavarovala svojo prihodnost in postala referenčna točka evropske digitalno-znanstvene suverenosti.

3.5. DRUŽBENE POLITIKE IN VLAGANJA

Univerzalni dostop do digitalnih storitev in kompetenc

Digitalna preobrazba družbe ne sme postati privilegij izbranih, temveč mora biti temeljna pravica vseh prebivalcev, ne glede na starost, kraj bivanja, socialni položaj ali stopnjo izobrazbe. V okviru razvoja Industrije 5.0 in prehoda v Družbo 5.0 bo Slovenija med letoma 2026–2030 sistematično izvajala program univerzalnega dostopa do digitalnih storitev in kompetenc, ki bo deloval kot družbeni temelj za vključujočo, odpornejšo in pravičnejšo prihodnost.

Kljub digitalnemu napredku številni posamezniki ostajajo izključeni iz sodobnega digitalnega življenja. Razlike v digitalni pismenosti, dostopu do naprav, internetne povezljivosti in razumevanju digitalnih pravic ustvarjajo t. i. digitalni razkorak, ki poglablja socialne razlike, omejuje dostop do storitev in zmanjšuje možnosti aktivnega državljanstva.

V Družbi 5.0 digitalizacija ni zgolj tehnična inovacija, temveč sredstvo za krepitev človeškega potenciala, izboljšanje javnih storitev in vzpostavitev pravičnih sistemov. Za to je nujna vključitev vseh v digitalni ekosistem – ne le kot uporabnikov, temveč kot soustvarjalcev, inovatorjev in kritičnih mislecev.

Digitalna osnovna infrastruktura kot javno dobro

• Vzpostavitev dostopnih točk za brezplačen širokopasovni internet v vseh občinah, s posebnim poudarkom na podeželju in depriviligiranih območjih.
• Subvencionirane naprave (računalniki, pametne tablice, humanoidni roboti) za gospodinjstva z nizkimi prihodki.
• Standardizirani varni dostopi do e-storitev za vse (enotni državljanski digitalni profil z e-identiteto).

Digitalne javne storitve po meri človeka

• Prilagoditev e-uprave, zdravstva, šolstva in socialnih storitev ranljivim skupinam (npr. starejšim, invalidom, manjšinam).
• Uvedba digitalnih svetovalcev/agentov (kombinacija AI in človeške podpore) na ključnih točkah: občine, centri za socialno delo, knjižnice, domovi za starejše.
• Zagotovitev opebnega digitalnega svetovalca/agenta vsem polnoletnim osebam in vsem osnovnošolcem
• Razvoj socialno-varstvenih storitev z uvajanjem sodobnih humanoidnih robotov za podporo življenju na domu.

Programi digitalne pismenosti za vse generacije

• Vzpostavitev nacionalnega programa »Digitalno za vse«, ki bo zagotavljal brezplačna usposabljanja na različnih ravneh (osnovna, napredna, tematska).
• Ciljne skupine: starejši, brezposelni, mladi brez digitalnih veščin, delavci v prestrukturiranju, invalidi, migranti.
• Usposabljanja bodo vključevala tudi teme, kot so: varnost na internetu, zaščita osebnih podatkov, digitalna etika, umetna inteligenca in digitalne pravice.

Podpora civilni družbi, NVO in lokalnim skupnostim

• Financiranje lokalnih iniciativ za digitalno vključevanje.
• Razvoj skupnostnih digitalnih družbeno-inovacijskih centrov, ki bodo delovali kot lokalna stičišča znanja, izmenjave in pomoči.
• Sodelovanje z mladinskimi organizacijami, prostovoljci in izobraževalnimi institucijami.

Državljani bodo pridobili enake možnosti za sodelovanje v digitalni družbi – ne glede na življenjske okoliščine. Omogočen jim bo dostop do zdravstvenih storitev, izobraževanja, upravnih postopkov, trga dela, socialnih programov in komunikacije. Povečala se bo samozavest, digitalna pismenost, vključenost in občutek nadzora nad lastnim življenjem.

Podjetja, zlasti MSP in lokalna podjetja, bodo imela koristi od večje digitalne opismenjenosti strank, dobaviteljev in zaposlenih. Digitalno usposobljeni državljani predstavljajo večjo tržno bazo, bolj učinkovito delovno silo in partnerje za razvoj storitev. Zmanjšana digitalna nepismenost pomeni tudi manj napak, hitrejšo digitalno transformacijo in večjo varnost.

Rezultati in dobrobiti za družbo

• Do leta 2030 bo 100 % prebivalstva imelo osebnega AI asistenta/agenta, dostop do osnovne digitalne infrastrukture, e-storitev.
• V programih digitalnega opismenjevanja bo sodelovalo več kot 200.000 posameznikov.
• Vzpostavljenih bo 150+ skupnostnih digitalnih družbeno-inovacijskih centrov po vsej Sloveniji.
• Preko 90 % javnih digitalnih storitev bo prilagojenih uporabnikom z različnimi potrebami.
• Zmanjšan digitalni razkorak bo prispeval k večji družbeni koheziji, dostopnosti storitev in večji demokratični udeležbi.

Univerzalni dostop do digitalnih storitev in kompetenc bo postal nov družbeni standard 21. stoletja – temelj sodobnega državljanstva in pogoj za vzpostavitev vključujoče, pravične in tehnološko humane Družbe 5.0.

Uvajanje državljanskih laboratorijev 5.0 za soustvarjanje politik

Demokracija kot sodelovanje, ne le predstavništvo

Prehod v Družbo 5.0 pomeni temeljno spremembo v odnosu med državo, tehnologijo in posameznikom. V središče postavlja človeka – ne kot pasivnega prejemnika politik, temveč kot soustvarjalca prihodnosti. V tem duhu bo Slovenija do leta 2030 sistematično vzpostavila državljanske laboratorije 5.0 – lokalna in nacionalna okolja za participativno oblikovanje politik, storitev in tehnologij, ki temeljijo na resničnih potrebah, vrednotah in idejah ljudi.

Zakaj so državljanski laboratoriji 5.0 potrebni?

Obstoječi politični in administrativni procesi pogosto ne dosegajo vseh družbenih skupin ter ne vključujejo dovolj uporabniških izkušenj, lokalnega znanja in kreativnih potencialov državljanov. Posledica je nezaupanje v institucije, nizka participacija in manj učinkovite rešitve. V času hitrih tehnoloških in okoljskih sprememb pa je za uspeh ključna večja legitimnost, vključevanje in prožnost odločanja.

Državljanski laboratoriji so odgovor na to potrebo: so eksperimentalna okolja, kjer se družbeni izzivi rešujejo v sodelovanju med javnimi organi, znanstveniki, podjetji in državljani – s poudarkom na soustvarjanju (co-creation) in soodločanju (co-governance).

Vzpostavitev pilotnih laboratorijev 5.0 v vseh regijskih središčih, ki bodo služili kot:

• nevtralna stičišča za dialog med državljani, politiko, gospodarstvom in raziskovalci,
  • prostori za participativno načrtovanje politik (npr. mobilnost, zdravje, energija),
  • platforme za testiranje javnih storitev, tehnologij in prostorskih rešitev v realnem okolju.

Uporaba digitalnih orodij za e-participacijo (ankete, platforme, simulacije v digitalnih dvojčkih, glasovanja, 2D/3Dvizualizacije podatkov), vključno z uporabo digitalnih dvojčkov mest ali skupnosti.

Uvedba metod participativnega oblikovanja (design thinking, deliberativne skupščine, participatorni proračuni) za oblikovanje politik, ki temeljijo na resničnih potrebah in izkušnjah uporabnikov.

Vključevanje ranljivih skupin (mladi, starejši, invalidi, priseljenci) v oblikovanje politik, ki jih neposredno zadevajo.

Povezovanje z evropskimi iniciativami za državljansko inoviranje, kot so EIT Urban Mobility, New European Bauhaus in Missions.

Državljani bodo imeli možnost aktivno soustvarjati odločitve, ki vplivajo na njihova življenja – ne le voliti, temveč soustvarjati politike, storitve in tehnologije, ki odražajo njihove vrednote. Povečala se bo povezanost skupnosti, zaupanje v institucije in občutek lastništva nad skupno prihodnostjo.

Podjetja bodo lahko v sodelovanju z državljani testirala nove produkte in storitve, prilagojene realnim potrebam, ter razvijala inovacije v dialogu z uporabniki. Hkrati bodo imela dostop do podatkov in vpogledov, ki so ključni za razvoj človeku prijaznih in trajnostnih rešitev.

Rezultati in družbene dobrobiti

• Do leta 2030 bo vzpostavljenih 12 regijskih laboratorijev 5.0 in en nacionalni strateški laboratorij.
• V laboratorijih bo sodelovalo več kot 100.000 državljanov,
• Razvitih bo vsaj 300 participativnih politik ali storitev, ki bodo neposredno vplivale na kakovost življenja ljudi.
• Povečana bo stopnja zaupanja v institucije, vključenost v demokratične procese in učinkovitost javnih storitev.
• Slovenija bo postala zgled vključujoče demokracije 5.0, ki povezuje tehnologijo z empatijo in skupnostjo.

Državljanski laboratoriji 5.0 so simbol družbene prenove: od politike za ljudi k politiki z ljudmi – temelju Družbe 5.0, kjer inovacije ne nastajajo izključno za trg, temveč tudi za človeka in skupno dobro.

Krepitev lokalnih skupnosti kot vozlišč družbenih inovacij (place-based innovation)

Industrija 5.0 in Družba 5.0 ne temeljita le na tehnološkem razvoju, temveč predvsem na celostnem družbenem preoblikovanju, ki mora izhajati iz lokalnih potreb, znanj, vrednot in potencialov. Zato bo v obdobju 2026–2030 ena ključnih usmeritev razvoja krepitev lokalnih skupnosti kot vozlišč družbenih inovacij, kjer se bodo oblikovale in testirale rešitve, ki odgovarjajo na konkretne izzive v okolju, kjer ljudje živijo in delujejo.

Slovenija je geografsko, demografsko in kulturno raznolika. Uniformirane rešitve pogosto ne dosežejo pravega učinka, ker ne upoštevajo specifičnosti krajev – njihovih ljudi, gospodarstva, naravnega okolja, kulturne dediščine in socialnih odnosov.

Place-based pristop (lokacijsko zasnovane inovacije) predpostavlja, da imajo lokalne skupnosti ne le težave, temveč tudi znanja, vire in ideje za rešitve – če jim zagotovimo ustrezna orodja, podporo in avtonomijo. S tem se gradi odporna, ustvarjalna in pravičnejša družba, v kateri je vsak kraj nosilec sprememb, ne zgolj njihov naslovnik.

Vzpostavitev lokalnih razvojno-inovacijskih vozlišč 5.0

• V vsakem slovenskem regijskem središču (ali mikroregiji) bo vzpostavljeno razvojno vozlišče, ki bo povezovalo občine, civilno družbo, podjetja, izobraževalne ustanove in prebivalce.
• Vozlišča bodo podprta z digitalno infrastrukturo, prostori za sodelovanje, facilitacijo, usposabljanjem in možnostjo vključevanja v nacionalne projekte.
• Delovali bodo kot inkubatorji lokalnih rešitev, ki se nato lahko razširijo tudi drugod.

Vzpostavitev lokalnih razpisov za družbene inovacije

• Na voljo bodo sredstva za projekte, ki naslavljajo lokalne izzive (npr. staranje prebivalstva, dostopnost storitev, mladi na podeželju, krožno gospodarstvo, mobilnost).
• Razpisi bodo omogočali sodelovanje prebivalcev pri definiranju izzivov in izboru rešitev (npr. participativni proračuni z inovacijskim poudarkom).

Usposabljanje lokalnih družbenih inovatorjev

• Razvoj lokalnih »vodij sprememb« – posameznikov in organizacij, ki znajo povezovati skupnosti, upravljati projekte in razvijati sodelovalne rešitve.
• Podpora mladinskim iniciativam, NVO, kulturnim društvom, socialnim podjetjem in lokalnim podjetnikom, ki delujejo trajnostno in vključujoče.

Povezovanje vozlišč v nacionalno mrežo za učenje in podporo

• Vzpostavitev odprte platforme, kjer bodo lokalne skupnosti delile svoje prakse, vire in izkušnje.
• Sodelovanje z raziskovalnimi institucijami in državnimi politikami, da se dobre rešitve prepoznajo, evalvirajo in uporabijo širše.

Državljani bodo dobili moč, da sooblikujejo razvoj svoje skupnosti. Povečala se bo vključenost v odločitve, kakovost bivanja in medsebojno zaupanje. Lokalno življenje bo postalo bolj dinamično, odpornejše na krize in privlačno za mlade ter povratnike. Uveljavile se bodo prakse, ki spodbujajo sodelovanje med generacijami, vključevanje ranljivih skupin in boljši izkoristek lokalnih virov.

Podjetja, zlasti MSP, bodo imela koristi od bolj sodelovalnega okolja, dostopa do lokalnega znanja in možnosti razvoja produktov ter storitev, ki temeljijo na potrebah skupnosti. Prav tako bodo vključena v lokalne zadruge, partnerstva in inovacijske verige z višjo dodano vrednostjo. Okolje za eksperimentiranje jim bo omogočilo razvoj inovativnih poslovnih modelov.

Rezultati in dobrobiti za družbo

• Vzpostavljenih bo 12+ lokalnih vozlišč družbenih inovacij, ki bodo delovala samostojno in kot del nacionalne mreže.
• Podprtih bo več kot 500 projektov lokalnih inovacij v različnih področjih (mobilnost, zdravje, energija, skupnostne storitve, kultura).
• Vključenih bo več kot 50.000 prebivalcev v participativne procese.
• Zmanjšane bodo regionalne razlike, okrepljena vloga podeželja, povečana vključenost ranljivih skupin.
• Ustvarjene bodo nove lokalne vrednostne verige, ki temeljijo na krožnem gospodarstvu, oskrbi in medsebojni podpori.

Krepitev lokalnih skupnosti kot vozlišč družbenih inovacij pomeni postaviti ljudi in kraje v središče prihodnosti. Je temelj Družbe 5.0 – takšne, ki ne prihaja od zgoraj navzdol, temveč raste od spodaj navzgor, iz vsake doline, ulice, skupnosti.

VPLIV NA DRŽAVLJANE IN DRŽAVLJANKE

Korist za prebivalce	Podroben opis vpliva	Primeri konkretnih učinkov
Bolj kakovostna delovna mesta	Prehod v delovna okolja, ki temeljijo na sodelovanju človeka in tehnologije. Stroji prevzamejo rutinska in nevarna opravila, človek se osredotoča na ustvarjalne, empatične in strateške naloge.	– Povečanje deleža poklicev s poudarkom na čustveni inteligenci, komunikaciji in interdisciplinarnosti. – Nižja izpostavljenost fizičnim in psihičnim obremenitvam v industriji in javnih storitvah. – Novi poklici: koordinator humanoidnih sistemov, svetovalec za regenerativno gospodarstvo.
Večja participacija	Digitalna orodja in državljanski laboratoriji omogočajo vključevanje prebivalcev v oblikovanje politik, storitev in tehnologij.	– Vključevanje državljanov v oblikovanje lokalnih proračunov, prostorskih ureditev, zelenih projektov. – Uporaba aplikacij za glasovanje, predloge, e-deliberacijo. – Skupnostni forumi v okviru regijskih HUB-ov 5.0.
Zeleni prehod in zdravje	Prehod v krožno, regenerativno in nizkoogljično gospodarstvo vodi k čistejšemu okolju, manj hrupa in bolj zdravemu življenju.	– Čistejši zrak in voda zaradi pametnih okoljskih politik (npr. senzorika, prediktivne rešitve za onesnaževanje). – Zmanjšanje bolezni dihal in alergij. – Promocija trajnostne mobilnosti, urbanih vrtov, obnovljivih virov.
Osebna rast in kompetence	Vključujoče vseživljenjsko učenje v sklopu programov kot je “Zeleni in digitalni mojster 5.0”, dostopno vsem generacijam.	– Pridobivanje veščin za uporabo AI, IoT, kvantnih tehnologij in digitalne pismenosti. – Aktivna staranja: starejši postanejo mentorji in digitalni ambasadorji. – Dostop do spletnih tečajev, mikro-akademij in lokalnih učnih HUB-ov.
Dostop do kakovostnih javnih storitev	Digitalne rešitve 5.0 omogočajo personalizacijo, odzivnost in večjo preglednost delovanja javnih institucij.	– Enotna digitalna identiteta za enostaven dostop do zdravstva, šolstva, uprave. – Uporaba AI za zgodnje odkrivanje zdravstvenih tveganj in usmerjanje pomoči. – E-uprava, ki deluje 24/7 in govori “človeški jezik”.
Večja lokalna povezanost in sodelovanje	Krepitev skupnostnih projektov in lokalnih inovacij, ki temeljijo na sodelovanju prebivalcev z občinami, NVO in podjetji.	– Zagon lokalnih projektov za energetske skupnosti, oskrbo z lokalno hrano, skupnostno mobilnost. – Povečanje socialnega kapitala in medgeneracijskega sodelovanja. – Razvoj skupnih digitalnih prostorov in platform za povezovanje.
Večja varnost in zaupanje v tehnologijo	Uporaba človeku prijaznih, preglednih in etičnih tehnoloških rešitev, zasnovanih v sodelovanju z uporabniki.	– Certifikati etične AI in Podjetje 5.0 kot garancija zaupanja. – Uporabniki nadzorujejo lastne podatke (digitalna suverenost). – Povečano zaupanje v digitalne zdravstvene sisteme, mobilnost, bančništvo, javno upravljanje.
Možnost sooblikovanja trajnostne prihodnosti	Družbeni modeli, ki vključujejo posameznika kot aktivnega soustvarjalca boljše prihodnosti – lokalno in globalno.	– Sodelovanje v projektih regenerativne ekonomije, trajnostnih inovacij in globalnih misij EU. – Vpliv na politike preko državljanskih laboratorijev, participativnih metod in odprte znanosti. – Možnost, da vsak prispeva k družbi 5.0.

4. PRISPEVEK K RAZVOJU EVROPE IN SVETA

V času, ko se Evropa sooča s številnimi prelomnimi izzivi – podnebnimi spremembami, tehnološko transformacijo, demografskimi spremembami, krepitvijo globalnih geopolitičnih napetosti in upadanjem zaupanja v institucije – je jasno, da Evropa potrebuje nov razvojni model. Industrija 5.0 in Družba 5.0 predstavljata odgovor na to potrebo: gre za človeško usmerjeno, trajnostno in odporno preobrazbo, ki presega zgolj digitalizacijo gospodarstva in naslavlja jedro evropskih vrednot.

V tem okviru se Slovenija pozicionira kot vodilna država Evropske unije pri oblikovanju in uresničevanju tega prehoda. Zaradi svoje majhnosti, prožnosti, kakovostnega znanja, razvitih regij, socialnega kapitala in tehnoloških ambicij ima Slovenija idealne pogoje za postavitev pilotne evropske države 5.0, s čimer bo pospešila tudi razvoj ostalih članic.

Evropska unija potrebuje dokaze o izvedljivosti prehoda v Družbo 5.0, ki temelji na človeku in planetu, ne le trgu in dobičku. Slovenija lahko kot “laboratorij prihodnosti” dokaže, da je tak model izvedljiv, učinkovit in prenosljiv.Potreben je nov zagon evropskega razvoja, ki bo temeljil na sodelovanju med gospodarstvom, znanostjo, državljani in institucijami. Slovenija ponuja dobro razvito sodelovalno infrastrukturo. V kontekstu digitalne suverenosti in etične umetne inteligence Slovenija lahko s konkretnimi modeli (npr. Certifikat Podjetje 5.0, državljanski laboratoriji, zeleni digitalni inkubatorji) prispeva k evropski enotnosti, inovativnosti in zaupanju.

Predvidene aktivnosti Slovenije:

• Pilotiranje evropskih misij (Horizon Europe, Digital Europe, New European Bauhaus) z osredotočenostjo na človeku prijazne tehnologije in regenerativno ekonomijo.
• Ustanovitev Evropskega centra odličnosti za Industrijo 5.0, v sodelovanju z EU in partnerskimi državami.
• Aktivna vloga v Community of Practice for Industry 5.0 ter v oblikovanju evropskih politik digitalne preobrazbe, raziskav in inovacij.
• Izvoz slovenskih modelov dobrih praks (npr. “Šole 5.0”, “Zeleni in digitalni mojster 5.0”, digitalno-regenerativno gospodarstvo) v druge članice EU.
• Krepitev javno-zasebnih partnerstev in investicijskih modelov na evropski ravni (po vzoru SITRA, vključitev EIB in EU skladi).

Državljani v Sloveniji in EU bodo imeli koristi od pospešene uveljavitve človeku prijaznih tehnologij, dostopnejših storitev, večje socialne pravičnosti in boljšega okolja. Model Slovenije bo navdih za druge države, kako digitalizacijo uskladiti z etiko in družbenim napredkom.

Podjetja bodo prek evropskih mrež dostopala do več raziskovalno-inovacijskih projektov, testnih okolij in mednarodnih partnerstev. Slovenija bo postala vozlišče za preizkušanje naprednih rešitev z evropskim razvojnim potencialom.

Evropska družba kot celota bo okrepila svojo kohezijo, odpornost in globalno konkurenčnost na način, ki temelji na človekovem dostojanstvu, vključevanju in regenerativni prihodnosti.

Globalna raven – Slovenija kot zgled vključujoče in trajnostne digitalne tranzicije

Aktivna soustvarjalka 5. Industrijske revolucije in z njo globalne Družbe 5.0

V svetu, kjer so neenakosti, podnebna kriza, digitalna premoč tehnoloških korporacij in erozija zaupanja v institucije vse večji globalni izzivi, Slovenija uveljavlja vlogo zgledne države za trajnostno, etično in vključujočo digitalno tranzicijo. S strategijo Industrije 5.0 in Družbe 5.0 ne naslavlja le svojih razvojnih potreb, temveč aktivno prispeva k uresničevanju globalnih ciljev trajnostnega razvoja (SDG) ter sodeluje v ključnih pobudah za oblikovanje pravičnejšega svetovnega reda.

Zakaj je ta globalna vloga pomembna?

• Digitalna transformacija brez človeške dimenzije in okoljske odgovornosti vodi v večjo neenakost, izključenost in podnebno degradacijo.
• Globalni trendi (npr. razvoj umetne inteligence, avtomatizacija dela, ekološka kriza) vplivajo tudi na majhne države – te pa lahko z vizijo, inovacijami in povezovanjem oblikujejo spremembe.
• Slovenija ima priložnost, da postane glasnik digitalne pravičnosti, trajnostnega razvoja in etike v tehnologiji – kot zgled za druge majhne države in regije v razvoju.

Kaj bo vloga Slovenije na globalni ravni zajemala?

Uresničevanje ciljev ZN za trajnostni razvoj (SDG) prek konkretnih ukrepov Industrije 5.0:

• SDG 8 (dostojno delo): prestrukturiranje podjetij v organizacije, ki temeljijo na vrednotah, ne zgolj dobičku.
  • SDG 9 (industrija, inovacije): spodbujanje regenerativnih inovacij, AI za javno dobro in digitalnih rešitev za vključevanje.
  • SDG 12 (krožno gospodarstvo): podporni mehanizmi za podjetja, ki razvijajo lokalne, trajnostne in reciklažne verige.

Aktivno sodelovanje v mednarodnih pobudah za etično in družbeno koristno uporabo umetne inteligence in tehnologij prihodnosti:

• Prisotnost v pobudah G20 za oblikovanje globalne etične infrastrukture AI (v sodelovanju z UNESCO, OECD, EU).
  • Vzpostavitev slovenskega predstavništva v globalnih forumih za Družbo 5.0 in vključujoče inovacije.

Delitev slovenskih dobrih praks z globalno skupnostjo:

• Izvoz modela “Podjetje 5.0”, državljanskih laboratorijev, “Šol 5.0” in participativnega odločanja.
  • Povezovanje z državami globalnega juga za podporo digitalnemu razvoju z lokalnim vplivom (digitalno opolnomočenje, zelene inovacije).

Kaj bodo od tega imeli državljani in podjetja?

Državljani bodo soudeleženi pri oblikovanju Slovenije kot moralno in tehnološko odgovorne države, kar bo okrepilo občutek ponosa, pripadnosti in svetovljanstva. Povečala se bo dostopnost do mednarodnih priložnosti, projektov in znanja.

Podjetja bodo deležna večjega ugleda na globalnem trgu, saj bo certifikat Podjetje 5.0 ali vključevanje v družbeno odgovorne modele pomenilo konkurenčno prednost. Imela bodo dostop do mednarodnih partnerstev, investicij in novih trgov, kjer se ceni trajnost in etika.

Dobrobiti za globalno družbo

• Pospešeno uveljavljanje modela Družbe 5.0 kot protiutež tehnokratski digitalizaciji.
• Krepitev globalnega zaupanja v male države kot inovacijske sile.
• Aktivna vloga Slovenije v oblikovanju pravičnejših, vključujočih in trajnostnih globalnih digitalnih politik.

Slovenija bo s svojim zgledom dokazala, da je mogoče povezati visoko tehnologijo z visoko odgovornostjo – in postati most med tehnologijo, trajnostjo in človečnostjo v svetu, ki potrebuje nove vizije.

5. KLJUČNI INDIKATORJI USPEHA DO LETA 2030

Za merjenje učinkov implementacije razvojnega modela Industrije 5.0 in prehoda v Družbo 5.0 bo Slovenija spremljala vrsto kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov, ki vključujejo gospodarske, družbene, digitalne in okoljske razsežnosti. Ključni cilj je ustvariti celostno sliko napredka, ki presega tradicionalne kazalnike rasti in vključuje dobrobit prebivalcev, trajnost in tehnološko suverenost.

Indikator	Ciljna vrednost do 2030	Pomen in učinki
1. % podjetij z modelom 5.0	40 % vseh podjetij	Zajema podjetja, ki implementirajo principe human-centric AI, participativnega vodenja, trajnostnih procesov in vključevanja zaposlenih. Poveča se produktivnost, inovativnost in zaupanje zaposlenih.
2. Vlaganja v raziskave in inovacije (% BDP)	2,8 % BDP	Ključna za dvig dodane vrednosti, prenos znanja v prakso in razvoj naprednih tehnologij. Podlaga za dvig tehnološke suverenosti Slovenije.
3. Delež zelenih inovacij	60 % vseh R&I projektov	Vključuje krožne, regenerativne in nizkoogljične inovacije. Spodbuja trajnostno preoblikovanje gospodarstva in ustvarja zelena delovna mesta.
4. Novi programi za Družbo 5.0	12+ sistemskih programov	Vključujejo “Šole 5.0”, “Zeleni in digitalni mojster”, državljanske laboratorije, skupnostne platforme, reforme kurikuluma in inkubatorje.
5. Ogljični odtis industrije	Zmanjšanje za 35 %	Rezultat digitalno-regenerativnih modelov proizvodnje, decentralizacije oskrbe, pametne energetike in zelenih tehnologij.
6. Povečana dodana vrednost na zaposlenega	>85.000 EUR na zaposlenega	Posledica avtomatizacije rutinskih nalog, boljše organizacije dela, personaliziranega usposabljanja in digitalizacije. Povečuje konkurenčnost gospodarstva.
7. Povečani realni dohodki prebivalcev	+20 % povprečna rast realnega neto dohodka	Zaradi večje produktivnosti, zelenih delovnih mest, nižjih življenjskih stroškov in aktivnega vključevanja v novo vrednostno ekonomijo.
8. Znižani stroški storitev pomoči na domu	–25 % na enoto storitve	Z uporabo AI, IoT in robotike pri oskrbi starejših in ranljivih (npr. pametni senzorji, roboti pomočniki, personalizirane digitalne storitve).
9. Varnejša delovna mesta	–50 % zmanjšanje poškodb in bolezni povezanih z delom	Tehnologija razbremeni nevarna opravila, omogoča ergonomijo, prediktivno vzdrževanje in duševno varnejše delovno okolje.
10. Digitalna pismenost in kompetence	95 % odraslih z osnovno digitalno pismenostjo	Preko programov “Digitalno za vse”, “Zeleni in digitalni mojster 5.0” in lokalnih učnih vozlišč. Osnova za vključujočo digitalno družbo.

 

 

Skupni učinek

Ti kazalniki ne predstavljajo zgolj statistik – predstavljajo vizijo uspeha Družbe 5.0, kjer so rast, inovacije in napredek v službi ljudi, skupnosti in planeta. Ključna merila niso le BDP ali eksponentna rast, temveč blaginja, dostojanstvo, kakovost življenja in odpornost.

6. POGLED V PRIHODNOST SLOVENIJE 5.0

Čas je za Slovenijo 5.0 – družbo, kjer smo ljudje v središču

Vizija Slovenije 5.0 ni zgolj strateški načrt. Je povabilo. Je zaveza. Je klic k pogumu in sodelovanju.

V tem dokumentu smo skupaj začrtali pot, po kateri lahko Slovenija postane prva država v Evropi, ki uspešno vzpostavi celovit model Industrije 5.0 in s tem stopi v Družbo 5.0 – družbo, ki temelji na človečnosti, pravičnosti, sodelovanju in odgovornosti do narave in prihodnjih generacij.

Toda ta pot ni samoumevna. Potrebna bosta razumevanje in podpora – ne le odločevalcev, temveč tudi državljank in državljanov. Kajti brez razumevanja tega, kaj sprememba prinaša, brez zaupanja vanjo in brez zavzetosti celotne skupnosti, nobena vizija – pa naj bo še tako napredna – ne bo zaživela.

Brez spremembe – realnost, ki ne prinaša blaginje

Če te poti ne izberemo zdaj, nas čaka drugačen scenarij. Tak, ki sicer ne bo viden v trenutku, temveč z vsakodnevnimi drobnimi nazadovanji.

Če ne bomo spremenili našega razvojnega modela, bo Slovenija postopoma zaostajala za državami, ki so že stopile na pot digitalne in trajnostne tranzicije. Naše gospodarstvo bo ostalo ujeto v nizkotehnološke panoge, kjer so plače nizke, delovni pogoji težki in prihodnost negotova.

Dohodki državljanov se bodo realno zmanjševali, saj bo produktivnost naraščala počasneje od inflacije in potreb. Javne storitve bodo vse težje dostopne, ker država ne bo imela ustrezne digitalne in kadrovske podpore za odziv na staranje prebivalstva. Mladi bodo zapuščali državo, saj v njej ne bodo prepoznali priložnosti za kakovostno življenje, ustvarjalnost in inoviranje.

Tvegamo, da bodo tujci nadzorovali naše gospodarstvo – tuje multinacionalke, podprte z močnimi digitalnimi platformami in kapitalom, bodo prevladale na naših trgih proizvodnje, distribucije in dela. Slovenska podjetja bodo marginalizirana, delovna mesta pa prekarizirana in negotova.

Najhujše pa je, da bo tehnologija – brez smernic, ki jih ponuja Industrija 5.0 – iz človekovega pomočnika postala njegov nadomestek. Namesto da bi roboti dopolnjevali človeško delo, bodo skupaj z umetno inteligenco nadomestili ljudi v trgovinah, pisarnah, tovarnah, šolah. Ljudje bodo brez zaposlitvenih priložnosti, odvisni od socialnih pomoči in brez občutka vrednosti, pripadnosti in prihodnosti.

To ni zgolj hipotetična grožnja – to se že dogaja v nekaterih okoljih. In ravno zato ne smemo čakati.

 

 

Pot v Družbo 5.0 – sodelovanje, soustvarjanje, solidarnost

Razvojni model Slovenije 5.0 nam ponuja drugačno prihodnost.

To je prihodnost, kjer državljani in državljanke niso pasivni opazovalci sprememb, temveč njihovi soustvarjalci. Je družba, kjer bomo s pomočjo umetne inteligence in robotike razbremenjeni rutinskih in težkih opravil, s tem pa bomo dobili več časa – za ustvarjanje, za inoviranje, za skrb, za skupnost, za otroke, za kulturo in naravo.

To je prihodnost, kjer bomo ljudje – vsak od nas – lahko izražali svoj potencial, brez strahu, da nas bo napredek izrinil, temveč z zavestjo, da nas bo podpiral. V tej prihodnosti bomo učili robote, ne zamenjevali ljudi. Tehnologijo bomo oblikovali po meri skupnosti, ne kapitalskih interesov. In napredek ne bo namenjen zgolj peščici, temveč vsem.

Slovenija bo z modelom 5.0 vodilna v oblikovanju družbe, ki spoštuje dostojanstvo, naravo, znanje in sočutje. Takšna država bo močna ne zato, ker je velika, ampak zato, ker zna povezati: digitalno in človeško, globalno in lokalno, gospodarstvo in kulturo, inovacije in solidarnost.

Čas je, da stopimo skupaj

Ta vizija se ne bo uresničila sama od sebe. Potrebujemo vas.

Vsak posameznik – ne glede na poklic, starost ali izobrazbo – ima v tej zgodbi ključno vlogo. Učitelji, ki oblikujejo prihodnje generacije. Mladi, ki vnašajo svežino in pogum. Starejši, ki nosijo izkušnje in modrost. Podjetniki, ki lahko investirajo v prihodnost. Ustvarjalci, raziskovalci, delavci, kmetje, starši, skrbniki. Vsi.

Zato vas vabimo, da se pridružite tej poti. Da postanete del gibanja za Slovenijo 5.0 – ne le kot podpornik, temveč kot soustvarjalec. Povejte to zgodbo naprej. Udeležujte se razprav. Prispevajte ideje. Uporabljajte tehnologijo odgovorno. Bodite mentor, navdih, sopotnik.

Kajti velike spremembe se zgodijo, ko se za njih zavzame veliko ljudi. In če kdaj, potem zdaj je trenutek, da se povežemo, da si upamo razmišljati drugače – in da skupaj zgradimo prihodnost, ki bo resnično v korist vseh državljank in državljanov – ne le redkih, vplivnih in bogatih.

Pot v prihodnost Slovenije 5.0 je pripravljena. Skupaj z vami lahko postane resničnost !
                                   

Celotnen strateški dokument “Nov razvojni model Slovenije 5.0” si lahko prenesete na tej povezavi.
Ali ga preberete spodaj.