Najuspešnejše nacionalne strategije po svetu (Japonska, Singapur, Kanada, Finska, Danska, Nizozemska idr.) zaznamuje osredotočenost na ključna tematska področja: pospeševanje digitalne preobrazbe, spodbujanje inovacij, prehod v nizkoogljično gospodarstvo ter krepitev človeškega kapitala. Strategije teh držav običajno vključujejo medsektorski pristop (sodelovanje vlade, gospodarstva, znanstvene sfere in civilne družbe) in uporabljajo merljive kazalnike uspešnosti (npr. cilji zmanjšanja emisij, vlaganja v R&R, indeksi blaginje) za spremljanje napredka.
Razlaga konceptov INDUSTRIJA 5.0 in DRUŽBA 5.0.
Koncepta Industrija 5.0 in Družba 5.0 predstavljata nadgradnjo obstoječih paradigm (Industrije 4.0 in informacijske družbe) z dodano vrednostjo človekosrediščnosti, trajnosti in odpornosti.
Industrija 5.0 (inicirana v EU) premika poudarek od zgolj produktivnosti in dobičkov k prispevku industrije k družbi – postavlja dobrobit delavca v ospredje proizvodnje, uporablja nove tehnologije za zagotavljanje blaginje onkraj zgolj rasti in spoštuje okoljske omejitve books.google.com.
Družba 5.0 (vizija Japonske) pa opisuje super-pametno družbo, kjer so kibernetski in fizični prostor tesno integrirana za reševanje družbenih problemov ter zagotavljanje visoke kakovosti življenja za vse generacije www8.cao.go.jp.
Japonska že uvaja elemente Družbe 5.0 v praksi (npr. robotika in AI v oskrbi starejših, avtonomna vozila za podeželje, pametna mesta), EU pa v industrijski politiki promovira principe Industrije 5.0 (npr. človeško-centričen design delovnih mest, “twin transition” – povezovanje digitalizacije z zeleno tranzicijo).
1. Uvod
Današnje hitro spreminjajoče se okolje – zaznamovano z digitalno revolucijo, globalnimi podnebnimi spremembami, demografskimi premiki in geopolitičnimi negotovostmi – od držav zahteva daljnovidno in celovito razvojno strategijo.
Vse več držav v svoje nacionalne vizije vključuje dolgoročne strateške dokumente (pogosto do leta 2030, 2040 ali 2050), s katerimi želijo usmerjati družbeni in gospodarski razvoj k želenim ciljem.
Takšne strategije opredeljujejo prednostna tematska področja, ključne kazalnike uspešnosti ter instrumente izvajanja reform.
Namen tega dokumenta je pripraviti poglobljen pregled najboljših nacionalnih razvojnih strategij po svetu in izpostaviti, kako različne države pristopajo k skupnim izzivom.
Osredotočamo se na primere razvitih držav iz Evrope in izven nje (Japonska, Singapur, Kanada, Finska, Danska, Nizozemska idr.), ki veljajo za uspešne pri dolgoročnem strateškem načrtovanju.
Analizirali bomo tematska področja v ospredju teh strategij (npr. digitalizacija, inovacije, okoljska trajnost, socialna vključenost), njihove pristope (npr. vloga države, javno-zasebna partnerstva, vlaganja v R&D) ter kazalnike uspešnosti (kako merijo napredek in učinke strategije).
2. Pregled 3 najboljših nacionalnih razvojnih strategij izven Evrope
2.1 Japonska: Vizija Družbe 5.0 in reševanje družbenih izzivov
Japonska v svojem dolgoročnem razvojnem načrtu stavi na koncept Družba 5.0, ki ga je japonska vlada predstavila v 5. osnovnem znanstveno-tehnološkem planu (2016) in podrobneje razvila v 6. planu (2021).
Družba 5.0 predstavlja “super-pametno družbo”, ki sledi lovski, agrarni, industrijski in informacijski družbi (1.0–4.0) www8.cao.go.jp.
Gre za človekocentrično vizijo družbe, v kateri so ekonomski razvoj in reševanje družbenih problemov združljivi preko visoke integracije kibernetskega in fizičnega prostora www8.cao.go.jp.
Tematska področja in cilji:
Ključni izzivi, ki jih Japonska cilja reševati z Družbo 5.0, so starajoče prebivalstvo, nizka rodnost in depopulacija podeželja, družbena neenakost ter energetska in okoljska vzdržnost unesco.org.
Strategija predvideva obsežno rabo novih tehnologij – interneta stvari (IoT), umetne inteligence (AI), robotike, big data – za krepitev gospodarstva in hkratno reševanje navedenih problemov mdpi.commdpi.com.
Na primer, predvideva se razvoj pametne zdravstvene oskrbe in robotske asistence, ki bo pomagala starejšim; uvajanje avtonomnih vozil in dronov za povezovanje podeželskih skupnosti; pametna energetika (pametna omrežja, obnovljivi viri) za reševanje omejitev z energijo; ter personalizirane storitve (preko AI analitike podatkov) za različne potrebe prebivalstva mdpi.comhitachihyoron.com.
Japonska s tem sledi načelu, da mora biti tehnološka inovacija usmerjena v reševanje družbenih izzivov in izboljšanje blaginje ljudi, ne le v produktivnost.
Pristopi izvajanja:
Za udejanjanje Družbe 5.0 je Japonska vzpostavila več strateških svetov in programov. Koncept je bil vključen med razvojne smernice sveta za investicije v prihodnost (ustanovljen 2016) in v temeljne ekonomske in fiskalne politike države hitachihyoron.com.
Vlada je sprožila večdisciplinarne pilotne projekte – npr. demonstracijske pametne skupnosti, uvajanje telemedicine in oskrbnih robotov v sklopu strategije za dolgoživo družbo, razvoj platforme za podatkovno integracijo različnih sektorjev (t.i. Super Smart Society Service Platform).
Poudarek je tudi na razbijanju silosov med industrijo, akademijo in državo: strateški dokumenti govorijo o potrebi po odpravi “petih zidov” med sektorji (administrativne delitve, zakonodajne ovire, različne podatkovne baze itd.), da se pospeši odprta inovacija in sodelovanje hitachihyoron.comhitachihyoron.com.
Kazalniki uspešnosti:
Japonska spremlja uspeh strategije deloma z ekonomskimi kazalci (npr. cilj dvigniti produktivnost z digitalizacijo, povečati BDP z inovacijami), a se vse bolj osredotoča na družbene kazalnike.
Tako je cilj Družbe 5.0 dvigniti kakovost življenja – npr. podaljšati zdravo pričakovano življenjsko dobo prebivalstva, zagotoviti enak dostop do storitev ne glede na regijo, povečati delež starejših, ki jih oskrbujejo pametne rešitve, ipd.
Specifične številčne mete vključujejo npr. povečanje penetracije robotike v oskrbi za določene odstotke, pokritje celotne države z visokohitrostnimi omrežji 5G, dosego določenih okoljskih ciljev (zmanjšanje emisij CO₂ v skladu z zavezami).
Japonska v zadnjih letih vpeljuje tudi kompozitne indekse (npr. kazalnik Societal Well-being), da bi spremljala napredek širše kot le z BDP.
Pomembno je, da je koncept Družbe 5.0 prešel v konkretne politike: npr. v proračunih so postavke za spodbujanje “prijazne AI”, za razvoj pametnih mest (kot je eksperimentalno mesto Fujisawa ali obnovitveni projekti v regiji Fukushima z vizijo 5.0) ter za izobraževanje kadrov (poučevanje digitalnih veščin, interdisciplinarnih programov, ki bodo generaciji 5.0 dali ustrezna znanja).
2.2 Singapur: Celostna vizija pametne in trajnostne države
Singapur, mestna država znana po strateškem dolgoročnem planiranju, uresničuje svojo razvojno vizijo z vrsto povezanih strategij, ki skupaj oblikujejo nacionalno razvojno agendo.
Singapur si prizadeva ostati globalno konkurenčno, visoko razvito gospodarstvo, hkrati pa zagotavljati visoko kakovost življenja in trajnostno okolje za svoje prebivalce. Njegov pristop odlikuje celostno načrtovanje z močno vladno koordinacijo in jasnimi medresorskimi cilji.
Tematska področja:
Osrednja strateška usmeritev Singapurja je postati “pametni narod” (Smart Nation) in obenem trajnostno naravnana družba. Že od leta 2014 poteka nacionalna iniciativa Smart Nation, ki temelji na treh stebrih: digitalno gospodarstvo, digitalna vlada in digitalna družba publicadministration.desa.un.org.
To pomeni, da Singapur vlaga v digitalno infrastrukturo (univerzalni dostop do hitrega interneta, nacionalni podatkovni centri, kibernetska varnost), spodbuja digitalno transformacijo podjetij in inovacije (Singapur se redno uvršča med vodilne v svetu po indeksih inovativnosti edb.gov.sg), hkrati pa digitalizacijo javnih storitev in izobraževanje prebivalcev za digitalne veščine.
Drugo ključno področje je trajnostni razvoj in zelena agenda. Leta 2021 so predstavili Singapur Green Plan 2030, ki je vsedržavni program za okoljsko trajnost z ambicioznimi cilji do leta 2030: npr. zasaditev milijona dreves, prehod 20% voznega parka na električna vozila, zmanjšanje odpadkov na odlagališčih za 30% in doseganje najvišjih standardov čistega mesta
Ta zeleni načrt podpira širšo zavezo doseči neto nič emisij toplogrednih plinov do 2050 nccs.gov.sg. Poleg digitalnega in zelenega je Singapurjeva strategija močno usmerjena v razvoj človeškega kapitala – izobraževanje je prioritetno (Singapur dosega vrhunske rezultate v mednarodnih izobraževalnih meritvah), s programi kot je SkillsFuture se spodbuja vseživljenjsko učenje in prekvalifikacija delovne sile za prihodnja dela worldbank.org.
Pristopi in instrumenti:
Singapurjev model razvoja je pogosto opisan kot državno voden tržni model – vlada nastopa proaktivno s strateškimi pobudami in investicijskimi programi, a v partnerstvu z zasebnim sektorjem.
Na primer, Future Economy Council (FEC) pod vodstvom vladnih ministrov in vodij industrije pripravlja industrijske preobrazbene zemljevidе (Industry Transformation Maps) za ključne sektorje, da dvigne produktivnost in inovacije.
Smart Nation iniciativa se izvaja prek urada za digitalno vlado (Smart Nation and Digital Government Office) in ima jasne KPI-je, kot je digitalizacija 100% ustreznih javnih storitev. Dejanski dosežek je impresiven: danes je 99% vseh storitev javne uprave v Singapurju na voljo državljanom povsem digitalno, od konca do konca publicadministration.desa.un.org.
Singapur je tako v poročilu ZN že nekaj let ocenjen med državami z najbolj razvitimi e-upravami globalgovernmentforum.com. Za trajnostne cilje je vlada ustanovila Medministrski odbor za podnebne spremembe, Green Plan pa vključuje partnerstva s skupnostjo in podjetji (GreenGov.SG zahteva, da tudi javni sektor doseže določene okoljske cilje).
Singapur močno poudarja mestno in prostorsko načrtovanje – ima Master Plan in Concept Plan za razvoj prostora do 50 let vnaprej, vključno z rešitvami za dvig morske gladine, gostitev več prebivalcev ob omejenem prostoru ipd. 5
Kazalniki uspešnosti:
Singapur je poznan po meritokratskem, podatkovno vodenem pristopu, zato spremlja širok nabor kazalnikov. Na ekonomskem področju so to npr. stopnja gospodarske rasti, produktivnost na delavca, stopnja zaposlenosti in Singapur redno izstopa: (visoka povprečna rast ~7% skozi desetletja po osamosvojitvi worldbank.org, nizka brezposelnost ~3%).
V človeškem kapitalu Singapur vodi na lestvicah kot je Indeks človeškega kapitala Svetovne banke (1. mesto v 2020) worldbank.org – merilo, da se v Singapurju razvije poln potencial novih generacij skozi zdravstvo in izobraževanje. Pri inovacijah sodi med vodilne po Globalnem inovacijskem indeksu (7. mesto 2023, in #1 med državami z visoko BDP/pc) wipo.int, saj vlaga ~3% BDP v R&R in ima močan patentni output.
Okoljski kazalniki vključujejo npr. intenzivnost ogljika (cilj upada do polovične vrednosti 2030 glede na 2005), delež obnovljive energije (cilj 2 GW sončne energije do 2030), kakovost zraka in vode (Singapur že dosega standarde WHO).
Za spremljanje trajnostnega razvoja je Singapur vključil tudi cilje ZN SDG v svoje načrte. V prostorskih kazalnikih merijo recimo delež zelenih površin (skoraj 47% ozemlja je zelenih površin), stopnjo recikliranja odpadkov (>50%) itd.
Posebnosti:
Singapurjeva strategija se od nekaterih večjih držav razlikuje v tem, da nima enega monolitnega dokumenta “Strategija 2050”, temveč skupek usklajenih srednjeročnih načrtov (pogosto 5- in 10-letnih) in vizijskega okvira, ki ga podaja vlada (npr. v letnih nagovorih Premiera).
Kljub temu obstaja jasna dolgoročna vizija: postati trajnostno globalno mesto z odlično infrastrukturo, visokotehnološkim gospodarstvom in kohezivno družbo.
Singapur tako uspešno združuje ekonomistično vizijo (biti med top globalnimi finančnimi in tehnološkimi središči) z družbeno vizijo (visok standard življenja, urejena družba) ter okoljsko vizijo (zeleno mesto v naravi). Dosledno doseganje zastavljenih kazalnikov mu prinaša ugled in zaupanje državljanov v strateško načrtovanje.
2.3 Kanada: Trajnostna in vključujoča rast v okviru Agende 2030
Kanada svojo nacionalno razvojno strategijo utemeljuje na konceptih vključujoče rasti, trajnostnega razvoja in družbene pravičnosti.
Ključni okvir predstavlja Kanadska strategija za Agendo 2030 (z naslovom Moving Forward Together: Canada’s 2030 Agenda National Strategy), ki je nastala kot odgovor na cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov.
Poleg tega ima Kanada vrsto sektorskih strategij (npr. Inovacijska in veščinska agenda, Strategija za čisto rast, Strategija za pravice staroselcev), ki pa se vse povezujejo v viziji Kanada 2050 kot prosperitetne, trajnostne in pravične družbe.
Tematska področja:
V ospredju kanadske strategije je družbena vključenost in enakost možnosti. Kanada poudarja, da želi “nikogar pustiti ob strani” (leave no one behind), kar je osrednje načelo Agende 2030 canada.ca.
To se odraža v politikah za zmanjševanje neenakosti (ekonomske in med različnimi skupinami), za opolnomočenje prikrajšanih skupnosti (staroselci, priseljenci, manjšine) in za enakost spolov.
Druga prioriteta je trajnostni razvoj in varovanje okolja. Kanada, kot druga največja država po površini, posveča veliko pozornosti ohranjanju naravnih ekosistemov, trajnostnemu upravljanju gozdov, voda in prehajanju v nizkoogljično gospodarstvo.
Zavezali so se k ogljični nevtralnosti do 2050 ter vmesnemu cilju -40% do -45% emisij do leta 2030 (glede na 2005).
Tretje področje je inovacije in prihodnost dela: Kanada želi diverzificirati in modernizirati svoje gospodarstvo, manj odvisno od primarnih virov (nafta, rudarstvo) in bolj temelječe na znanju, tehnologiji in dodani vrednosti.
Programi za spodbujanje inkluzivnih inovacij so namenjeni, da koristi tehnološkega napredka dosežejo vse regije in skupine (npr. podpora start-upom tudi zunaj velikih mest, tehnološki pospeševalniki za domorodna ljudstva itd.).
Pristopi in politika:
Kanadska razvojna strategija je nastala s širokimi posvetovanji in poudarkom na partnerskem pristopu (celotna družba). Dokument Moving Forward Together izpostavlja, da uresničevanje SDG terja sodelovanje federalne vlade, provinc, mest, zasebnega sektorja, civilne družbe in staroselskih skupnosti canada.ca.
Zvezna vlada ima vodilno vlogo v koordinaciji – ustanovili so Enoto za implementacijo Agende 2030 pri Ministrstvu za zaposlovanje in socialni razvoj, ki spremlja doseganje ciljev.
Kanadski parlament je celo sprejel zakon o uradnem poročanju o SDG napredku. Kanada je razvila tudi Kanadski okvir kazalnikov 6 prilagojen nacionalnim prioritetam, ki vključuje 17 ciljev, 169 tarč ZN, a dodaja 33 lastnih ambicij in skupaj 86 nacionalnih kazalnikov, s katerimi merijo napredek v kanadskem kontekstu www144.statcan.gc.ca.
Na primer, pod SDG4 (izobraževanje) ima Kanada dodatno ambicijo izboljšanja izobraževalnih izidov za staroselske študente, z merljivim kazalnikom.
Tak pristop omogoča transparentno spremljanje: statistični urad (Statistics Canada) vodi javni podatkovni portal SDG s preko 200 kazalniki, kjer se lahko preveri gibanje vsakega kazalnika www144.statcan.gc.ca
Kanadska vlada je v zadnjih letih sprožila tudi več misij in strateških pobud, npr. Superklastre inovacij – preko katerih financirajo povezovanje podjetij in raziskovalcev v ključnih sektorjih (umetna inteligenca, bioznanosti, čista tehnologija itd.), ali Strategijo za pravice staroselcev, ki v sodelovanju z avtohtonimi narodi določa ukrepe za izboljšanje socio-ekonomskega položaja teh skupnosti (dostop do pitne vode, izobraževanja, zdravstvene oskrbe).
Ekipa ekonomskih svetovalcev vlade je predlagala tudi, da se Kanada usmeri k temu, da postane najbolj učinkovita država za poslovanje in investicije (znižanje administrativnih bremen, merjenje konkurenčnosti z mednarodnimi indeksi kot Doing Business thebusinesscouncil.ca).
Kazalniki uspešnosti: Kanada, tako kot druge države, spremlja tradicionalne makroekonomske kazalce (rast BDP, zaposlenost, inflacija).
A novi nacionalni strateški dokumenti dajejo poudarek širšim merilom družbenega napredka. Tako bo Kanada redno poročala o doseganju vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja s pomočjo 244 kazalnikov globalnega okvira www144.statcan.gc.ca.
Poleg tega je kanadski statistični urad definiral nacionalne kazalnike, kot rečeno, ki upoštevajo kanadske prioritete: npr. stopnja revščine (cilj zmanjšanja), hranilna varnost gospodinjstev, dostopnost stanovanj, stopnja vključenosti invalidov v trg dela, emisije na enoto BDP, ohranjenost morskih in kopenskih ekosistemov itd.
Zanimivo, Kanada preučuje tudi kako meriti družbeni kapital in dobro počutje – npr. indeks sreče/prezadovoljstva se spremlja, pa čeprav ni (še) uradni cilj strategije, se upošteva v oblikovanju politik.
V mednarodnih lestvicah spada Kanada med države z zelo visoko kakovostjo življenja (6. mesto na HDI 2021), nizko korupcijo, dobro izobraženo populacijo.
Njena emisijska intenzivnost je razmeroma visoka (zaradi velikega energetskega sektorja), zato bo izziv doseči cilje razogljičenja – a Strategija 2050 predvideva prestrukturiranje energetike (prenehanje premoga, investicije v vodik, jedrsko energijo SMR, ipd.).
3. Pregled 3 najboljših nacionalnih razvojnih strategij v Eropi
3.1 Finska: Sistemskega pristopi k trajnostnemu blagostanju
Finska velja za eno najbolj uspešnih držav pri dolgoročnem načrtovanju trajnostnega razvoja. Njena nacionalna strategija, posodobljena leta 2022, nosi vizijo “uspešna in globalno odgovorna Finska, ki spoštuje naravno nosilnost” valtioneuvosto.fi. Finska strateška usmeritev temelji na Agendi 2030 in poudarja sistemske spremembe potrebne za doseganje trajnostne prihodnosti.
Tematska področja: Finska je identificirala 6 prednostnih področij, kjer so potrebne sistemske spremembe za trajnost valtioneuvosto.fi:
- Trajnostna potrošnja in gospodarski model, ki spodbuja dobrobit – prehod na krožno gospodarstvo, zmanjševanje materialne potrošnje na prebivalca, spodbujanje podjetništva in delovnih mest, ki so v skladu s trajnostjo (t.i. wellbeing economy koncept, kjer cilj gospodarstva ni zgolj rast BDP ampak povečanje skupne dobrobiti).
- Izobraževanje, znanja in trajnostni življenjski slog – vlaganje v vseživljenjsko učenje, zagotavljanje visokih veščin za zeleno in digitalno gospodarstvo, ozaveščanje javnosti o trajnostnih vrednotah (Finska cilja ohraniti svoj vrhunski izobraževalni sistem, hkrati pa integrirati trajnost v kurikulum).
- Dobro počutje, zdravje in vključenost – krepitev socialne kohezije in storitev. Finska želi ohraniti močan socialni model (univerzalno zdravstvo, socialna varnost) in ga prilagoditi starajoči se družbi, tako da ostane visoka raven zdravja in zmanjšajo neenakosti zdravja.
- Trajnostni energetski sistem – Finska se je zavezala doseči ogljično nevtralnost že do 2035, med najhitrejšimi na svet ucommission.europa.eu. To vključuje popolno opuščanje uvajanje pametnih omrežij in shranjevanja energije.
- Trajnostni prehranski sistem – cilj je zagotoviti prehransko varnost na način, ki spodbuja dobrobit (zdrava prehrana) in je hkrati trajnosten. To pomeni podpirati lokalno pridelavo hrane, zmanjšati ogljični in okoljski odtis kmetijstva ter zmanjšati prehranske odpadke.
- Trajnostna raba gozdov, voda in zemljišč z ohranjanjem biodiverzitete – kot država bogata z gozdovi in jezeri, Finska poudarja trajnostno gospodarjenje z viri. Cilj je okrepiti biodiverziteto (ustaviti upadanje do 2030), povečati zaščitena območja, uvajati naravi prijazne prakse v gozdarstvu in prostorskem načrtovanju.
Ta področja pokrivajo celotno paleto trajnostnega razvoja – od ekonomskega do družbenega in okoljskega. Finska jih obravnava sistemsko (medsebojno povezane spremembe).
Pristopi:
Finska ima dolgo tradicijo participativnega strateškega načrtovanja. Nacionalna komisija za trajnostni razvoj, ki jo vodi premier (trenutno Sanna Marin, ko je bila premierka), vključuje predstavnike vseh sektorjev družbe valtioneuvosto.fi.
Nova strategija 2022–2030 je nastala na podlagi celoletnega posvetovalnega procesa in sledi roadmap (načrtu), ki so ga oblikovali v letih 2020–2021valtioneuvosto.fi. Pristop temelji na medgeneracijskem razmišljanju – dokument se sklicuje na ustvarjanje prihodnosti, ki je vredna življenja za prihodnje generacije, in na sistemske inovacije, kot pot do tja.
Instrumenti za izvedbo vključujejo integracijo trajnostnih ciljev v vladni program (vsaka finska vlada mora v svoj 4-letni program vključiti zaveze glede trajnostnih ciljev).
Finska je ena redkih, ki ima v nacionalnem proračunu ocene vplivov na trajnost – preverja se, kako proračunski izdatki vplivajo na cilje SDG. Uporabljajo se ekonomski instrumenti kot so ogljična taksa (že dolgo v veljavi), spodbude za obnovljivo energijo, subvencije za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb, itd.
Pomemben del je tudi razvojna politika: kot globalno odgovorna država Finska namenja ~0,7% BND za razvojno pomoč, osredotočeno na področja, kjer je močna (izobraževanje, krepitev vloge žensk, mir).
Kazalniki uspešnosti:
Finska merjenje napredka jemlje resno. V monitoring strategije so vključeni kazalniki ciljev ZN (vsi 17 SDG), s posebnim poudarkom na tistih, kjer ima Finska izzive.
Finska statistika je že pred letom 2022 razvila nacionalni sistem kazalnikov trajnostnega razvoja, ki ga redno objavljajo in posodabljajo. V letu 2022 so ugotovili, da je Finska uspešna pri mnogih socialnih ciljih (npr. kakovost izobraževanja, inovacije – cilj 9, zmanjšanje revščine), medtem ko izzivi ostajajo pri podnebnem ukrepanju (SDG13) in odgovorni potrošnji (SDG12) valtioneuvosto.fi.
Zato je nova strategija posebej usmerjena v ta manjka. Nekaj konkretnih ciljev: ogljična nevtralnost do 2035, zaustaviti izgubo biodiverzitete do 2030, zmanjšati stopnjo relativne revščine, dvigniti stopnjo zaposlenosti na 75%+, vzdrževati vrh OECD v PISA dosežkih, povečati krožnost materialov (cilj: 90% recikliranja odpadkov do 2030, bistveno znižanje porabe primarnih surovin).
Finska uporablja tudi indeks blaginje in je vseskozi pri vrhu svetovnega indeksa sreče (št. 1 zadnjih nekaj let). Čeprav to ni uradni kazalnik vladne strategije, je indikativno za uspeh finskega modela – močan socialni sistem in družbeno zaupanje vodita v visoko samoporočano srečo državljanov (približno 84% Fincev ocenjuje zadovoljstvo z življenjem z visoko oceno linkedin.com).
Vlada skuša te nematerialne vidike blaginje ohranjati z nadaljnjim vlaganjem v kulturno in družbeno življenje (npr. spodbujanje dejavne starosti, prostovoljstva, participacije).
3.2. Danska: Zeleno vodstvo, digitalna država in visok življenjski standard
Danska je pogosto izpostavljena kot država, ki odlično združuje gospodarsko konkurenčnost, socialno blaginjo in okoljsko trajnost.
Njena nacionalna razvojna strategija izhaja iz danskega modela – kombinacije tržnega gospodarstva in močne države blaginje – ter ambicije biti globalni pionir v boju proti podnebnim spremembam in digitalizaciji javnega sektorja.
Tematska področja:
- Zeleni prehod in podnebno vodstvo: Danska ima enega najbolj ambicioznih podnebnih ciljev na svetu – zmanjšati emisije CO₂ za 70% do leta 2030 (glede na 1990), kar je zabeleženo v njihovem Zakonu o podnebju (Climate Act) sgi-network.org. Končni cilj je podnebna nevtralnost do 2050. Danska načrtuje doseči to skozi prehod na 100% obnovljivo energijo (že danes ~50% elektrike iz vetra in sonca), elektrifikacijo transporta, in krožno gospodarstvo. Ima nacionalni načrt za krožno ekonomijo do 2050 z vmesnim ciljem prepoloviti uporabo primarnih surovin do 2030 theprogressplaybook.comrivm.nl. V ospredju je tudi zmanjšanje odpadkov (še posebej plastike) in zeleno kmetijstvo (zmanjšanje izpustov v kmetijstvu, varstvo voda).
- Digitalizacija in e-uprava: Danska že vrsto let vodi med državami v indeksih digitalne uprave ZN globalgovernmentforum.com. Njen nacionalni digitalni strateški načrt 2022–2025 poudarja “digitalno po defaultu” pristop – skoraj vse javne storitve so dostopne prek spletnih portalov, uvedene so centralne rešitve kot MitID (digitalna identiteta za vse državljane) globalgovernmentforum.com, NemKonto (sistem za plačila in prejemke državljanov) in Borgerforslag.dk (platforma za participativno predlaganje zakonov državljanov globalgovernmentforum.com). Novo področje je uporaba AI in 5G v javnem sektorju – Danska raziskuje uvajanje chatbotov, RPA (robotske avtomatizacije) in drugih tehnologij, pri čemer upošteva načelo človek v središču in etičnost (skladno s pristopi Industrije 5.0). Pomembno je, da je Danska svoje digitalne dosežke dosegla ob visoki stopnji zaupanja javnosti – državljani zaupajo oblasti pri ravnanju z e-podatki, kar se pripisuje preglednosti in varnostnim standardom (npr. secure by design sistemi) globalgovernmentforum.com.
- Socialni model in “flexicurity”: Danska še naprej razvija svoj znameniti “flexicurity” sistem na trgu dela – kombinacijo zelo prilagodljivega zaposlovanja (lahko odpuščanje) in močne socialne varnosti za brezposelne ter aktivne politike zaposlovanja sgi-network.org. Rezultat je zelo nizka brezposelnost (~2.5% v 2022) in kratko trajanje le-te sgi-network.org. Strateško se Danska sooča z izzivom staranja prebivalstva in zagotavljanja vzdržnosti države blaginje, zato sprejema reforme (npr. postopno dvigovanje upokojitvene starosti, spodbude za podaljševanje delovne aktivnosti) in obenem vabi kvalificirane migrante.
- Izobraževanje in inovacije: Poudarek je na vlaganju v raziskave in razvoj (Danska ~3% BDP za R&R) in spodbujanju inovativnega podjetništva, še posebej v zelenih tehnologijah, farmaciji, dizajnu in IT, kjer ima prednosti. Danska strategija inovacij se navezuje tudi na EU programe (Horizon Europe) in močna sodelovanja med univerzami in industrijo.
Pristopi:
Danska vzdržuje konzistentne politike ne glede na menjave vlad – širši družbeni konsenz o zelenem prehodu in digitalizaciji pomeni, da se smeri ne spreminjajo drastično. Primer je Podnebni zakon (2019), ki je bil sprejet s skoraj soglasno podporo vseh strank in zakonsko zavezuje vsako prihodnjo vlado k letnim akcijskim načrtom za dosego 70% cilja sgi-network.org. Za digitalizacijo obstaja javna agencija (Agency for Digital Government) in partnerski forum z zasebnim sektorjem. Danska aktivno vključuje državljane v oblikovanje politik – npr. platforma borgerforslag.dk omogoča, da če določeno število državljanov podpre predlog zakona, ga parlament obravnava globalgovernmentforum.com. S tem krepijo participativno demokracijo v digitalni dobi.
Na področju krožnega gospodarstva Danska sledi akcijskemu načrtu (2021) z 10 iniciativami, od spodbujanja eko-dizajna do ustanovitve cirkularnih (krožnih) mest. Danska mesta (Kopenhagen, Aarhus ipd.) so testna polja trajnostnih rešitev – Kopenhagen stremi k temu, da bo prva ogljično nevtralna prestolnica na svetu do 2025 z množico projektov (daljinsko ogrevanje na biomaso, kolesarska infrastruktura, net-zero stavbe).
Kazalniki uspešnosti:
Danska dosledno dosega vrhove na mednarodnih lestvicah razvoja: več let zapovrstjo #1 na indeksu digitalne pripravljenosti javne uprave (E-Government Development Index ZN) globalgovernmentforum.com, visoko na indeksu konkurenčnosti (WEF), #2 na 12
indeksu trajnostnega razvoja SDG (dosega skoraj vse cilje, izjema je nekaj okoljskih kot poraba materialov). Danska tudi redno spada med top 3 na svetovnem indeksu sreče. Interno pa spremlja konkreten napredek:
- Podnebna uspešnost: emisije CO₂ (zmanjšane ~50% do 2020, cilj 70% do 2030), delež obnovljive energije (že ~67% elektrike iz OVE, cilj 100% do 2030). Energetska učinkovitost: Danska BDP na enoto energije je med najboljšimi globalno.
- Digitalna uspešnost: uporaba e-uprave (cilj: >90% državljanov uporablja digitalno pošto od vlade, doseženo), stopnja digitalnih veščin (99% mladih in 80% starejših ima osnovne digitalne sposobnosti).
- Socialna uspešnost: stopnja zaposlenosti (aktualno ~75%, eden višjih v EU), delež žensk v delovni sili (47% od vseh zaposlenih, med višjimi), neenakost dohodkov (Danska ima nizek GINI ~0,28, cilj je zadržati jo med najnižjimi v OECD).
- Zdravje: pričakovana življenjska doba ~81 let, cilj dviga z izboljšanimi preventivami (vlaganje v duševno zdravje, npr.). Pandemija COVID je Danska prebrodila s sorazmerno nizko smrtnostjo, kar kaže na robustnost zdravstvenega sistema.
Posebnosti: Danski razvojni model veliko stavi na zaupanje in kulturo. Visoka raven zaupanja med ljudmi in v javne institucije omogoča učinkovitost (npr. visoka davčna morala, sprejemanje digitalnih rešitev brez odporov). Tudi protikorupcijski standardi so zelo visoki – Danska je stalno #1 ali #2 na indeksu zaznave korupcije Transparency International. To pomeni, da investicije in programi dosegajo namen in se javna sredstva smotrno porabijo, kar je bistven predpogoj za uspešnost razvojnih strategij.
3.3. Nizozemska: Krožna ekonomija, širši kazalniki blaginje in inovativno kmetijstvo
Nizozemska – majhna a gosto poseljena in visoko razvita država – pristopa k dolgoročnemu razvoju s poudarkom na krožnosti, inovacijah in kakovosti življenja. Njena vizija stremi k temu, da do sredine stoletja preoblikuje gospodarstvo v podnebno nevtralno in krožno, ob tem pa ohrani visoko raven blaginje.
Tematska področja:
- Krožno in trajnostno gospodarstvo: Nizozemska vlada je že leta 2016 lansirala program “Nederland Circulair 2050” s ciljem, da bo Nizozemska do leta 2050 v celoti krožno gospodarstvo knowledge-hub.circle-economy.com. To pomeni, da bodo materialni tokovi zaprti – reciklacija in ponovna uporaba bosta pravilo, odpadki pa surovina. Vmesni cilj je do 2030 prepoloviti uporabo primarnih surovin (minerali, fosilna goriva, kovine) theprogressplaybook.comrivm.nl. Strategija identificira 5 prednostnih sektorjev za krožnost: biomasa in hrana, plastika, proizvodna industrija, gradbeništvo, potrošniško blago circulareconomy.europa.eu. Prav tako je Nizozemska zelo ambiciozna v podnebnih ciljih – redukcija emisij 49% do 2030 (glede 1990) in nevtralnost do 2050, s posebnim poudarkom na energetskem prehodu in prestrukturiranju kmetijstva (ker kmetijski sektor prispeva velike emisije dušika).
- Širši kazalniki blaginje: Nizozemska je med pionirji merjenja blaginje onkraj BDP. Od 2018 njen statistični urad (CBS) vsako leto objavlja Monitor dobrega počutja in SDG poročilo cbs.nl, ki spremlja okoli 300 indikatorjev sedanje blaginje, blaginje prihodnjih generacij in mednarodnega vpliva cbs.nl. Ta koncept je vključen tudi v strateške razprave – nizozemska vizija razvoja vključuje izboljšanje kakovosti življenja (zdravje, izobraženost, stanovanjska preskrbljenost) ter trajnost okolja kot enakovredne cilje gospodarski uspešnosti. Pri oblikovanju politik se uporabljajo Doughnut načela (npr. mesto Amsterdam je sprejelo model krof ekonomije kot vodilo urbanega razvoja).
- Inovativno kmetijstvo in prehrana: Kot velik izvoznica hrane (druga na svetu po vrednosti izvoza kmetijskih proizvodov) Nizozemska strategija stremi k trajnostni preobrazbi kmetijstva – zmanjšanje uporabe kemikalij, zaprtje snovnih tokov v kmetijsko-prehranskem sistemu, razvoj visoko tehnoloških praks (npr. vertikalno kmetovanje,
- kakovost voda in narave pred prekomernimi emisijami (Nizozemska se spopada s presežki dušika zaradi živinoreje).
- Digitalizacija in pametna logistika: Nizozemska kot logistično vozlišče Evrope (pristanišče Rotterdam, Schiphol letališče) uvaja pametne rešitve za promet in logistiko. Razvoj avtonomnega pomorstva, digitalnih platform za transport, in smart city projektov v mestih kot sta Eindhoven in Rotterdam, so del vizije biti na čelu 4IR v Evropi.
Pristopi:
Nizozemska razvojna politika je močno povezana z evropskimi politikami (kot ustanovna članica EU usklajuje svoje cilje z EU strategijami kot sta EU Green Deal in Digital Compass). Hkrati ima svojo koalicijsko kulturo – vsaka vlada (koalicija več strank) se dogovori o kolaicijskem sporazumu, ki vključuje tudi dolgoročne cilje. Trenutna vlada je v sporazumu 2021 zapisala pospešitev klimatskih ukrepov in investicije v stanovanja, prav tako pa ustanovitev neodvisnega odbora za spremljanje širše blaginje.
Nizozemska je ustanovila Vladno platformo za krožno ekonomijo, kjer sodelujejo podjetja (npr. Philips, Unilever itd.), raziskovalci in oblikovalci politik pri iskanju rešitev. Mesta delujejo kot žarišča eksperimentov – npr. Amsterdam Doughnut Coalition in Rotterdam Circulair. Tako se rešitve testirajo lokalno preden postanejo nacionalne politike.
Kazalniki uspešnosti:
- Za krožnost: spremlja se stopnja recikliranja (Nizozemska reciklira ~80% vseh odpadkov, med najvišjimi v EU), produktivnost virov (BDP na enoto materialne porabe, med najvišjimi v EU), uporaba surovin (cilj zmanjšati primarne materiale do 2030 – do 2022 je bilo zmanjšanje ~7%, kar kaže potrebo po pospešitvi). Tudi ogljični odtis potrošnje je vključen.
- Za blaginjo: Monitor brede welvaart vključuje indikatorje trenutne blaginje (npr. zadovoljstvo z življenjem – 85% prebivalcev oceni ≥7/10 svoj življenjski zadovoljstvolinkedin.com, ravni izobrazbe, dohodkovna mediana, stanje zdravja populacije, itd.), prihodnje blaginje (investicije v R&D, dolg javni, deplecija virov, izpusti) in globalni vpliv (npr. emisije CO₂ vključno z uvozom). Ta celosten nabor omogoča parlamentu, da oceni ali se razvoj države giblje v želeni smeri.
- Za inovacije: Nizozemska meri število visokotehnoloških startupov, R&D izdatke (okoli 2% BDP, cilj dvig na 2.5%), uvrstitve univerz v svetu (Wageningen Univerza je #1 za kmetijstvo, Delft visoko za inženirstvo). Nizozemska se v Global Innovation Index giblje okoli 5. mesta.
- Družbene kazalce: neenakost je zmerna (GINI ~0.30), stopnja tveganja revščine ~13% (cilj znižati, še posebej otroško revščino). Stopnja brezposelnosti je nizka (~4%), vendar je podzaposlenost med mladimi izziv.
Zanimivo, Nizozemska uvaja tudi eksperimentalne pristope k politiki – npr. v mestih so uvedli univerzalni temeljni dohodek poskuse ali razne trajnostne proračune, da vidijo vpliv na družbo.
Posebnosti: Nizozemska se sooča z edinstvenimi izzivi kot je dvig morske gladine (v velikem delu leži pod morsko gladino). Zato je strateški imperativ vlagati v odpornost na podnebne spremembe – krepitev nasipov, “živih nasipov” (dine, mokrišča), prilagoditve za pogostejše poplave. S tem je Nizozemska vodilna tudi v podnebni adaptaciji.
Kot celota, nizozemska strategija cilja do 2050 doseči “dobro življenje znotraj planetarnih omejitev” za vse prebivalce, kar zelo odraža vpliv Raworth-ove misli (doughnut). Njen primer pogosto navdihuje tudi druge države, kot je recimo sosednja Belgija, kjer regija Valonija povzema krožne cilje, ali Nova Zelandija z uvedbo proračuna blaginje – kar kaže na globalni vpliv teh konceptov.
Avtor: Tadej Slapnik
